Pokazal je pot in ponudil dodatne razsežnosti

»V zadnjih desetletjih je sooblikoval in pomenljivo usmeril razvoj slovenskega zborovstva v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Z dosežki na mednarodnih in državnih tekmovanjih je kot vodja zbora Hrast v manjšinskem okolju odločno pripomogel k utrjevanju podobe zborovske dejavnosti, ki si postavlja visoke umetniške cilje. Vključil je amaterske zbore v glasbeno-gledališke projekte in jim tako ponudil dodatno razsežnost. Kot avtor zborovske glasbe pa je prodrl v širše slovenske kroge, saj njegove skladbe izvajajo vrhunske slovenske zasedbe, kot tudi zbori iz drugih krajev sveta.« Tako piše v utemeljitvi, ki je okronala doberdobskega dirigenta, glasbenika in pedagoga Hilarija Lavrenčiča z 2. nagrado Pavle Merkù za dosežke na zborovskem področju. Priznanje so mu izročili v ponedeljek (včeraj, 9. maja) v eleganstnem okviru Vile Attems v Ločniku, kjer je odzivno in pozorno občinstvo iskreno zaploskalo nagrajencu. Slovesnost sta priredila Svet slovenskih organizacij in tržaška Zveza cerkvenih pevskih zborov, pobudnika projekta Cantate in bienalne nagrade Merkù.

Žirija, ki so jo sestavljali Stojan Kuret, Damijana Čevdek Jug, Maja Lapornik, Tomaž Simčič in prvi dobitnik te nagrade (leta 2019) Patrick Quaggiato, se je odločila za osebnost, ki jo zaznamuje tako razumevanje lokalne vloge zborov za zaščito kulture in tradicije teritorija kot tudi želja po prekoračenju te razsežnosti, saj je ob uspehih na tekmovanjih na osnovi svoje dolgoletne izkušnje na opernem področju ponudil pevcem dodatno možnost, da se preizkusijo tudi v glasbenem gledališču z mnogimi, izjemno uspešnimi projekti. Pomembno vlogo pri izbiri žirije je odigral tudi njegov opus priljubljenih priredb slovenskih ljudskih skladb, nenazadnje dejstvo, da je s svojim delom pokazal pot glasbenikom, ki so danes, na raznih področjih, uveljavljeni protagonisti zborovske scene.

Na ponedeljkovem dogodku so v imenu organizatorjev uvodoma spregovorili deželni predsednik in pokrajinska podpredsednica SSO Walter Bandelj in Maja Lapornik ter predsednica ZCPZ Rossana Paliaga. Besede vseh so se osredotočile na dejstvo, da se podelitev nagrade odvija ravno na Dan Evrope, ki po besedah Roberta Schumana, enega ustanoviteljev Evropske Unije, temelji na oblikah sodelovanja, ki predpostavljajo varovanje mednarodnega miru. Na kulturnem področju pa sta sodelovanje in mir od nekdaj zakon brez potrebe po uradnih dogovorih: Evropa kot skupni dom umetnikov in v tem primeru na poseben način zborovskega naroda je od ustanovitve področje projekta Cantate. Žal je pobuda nastala tik pred pandemijo, zato so mednarodne pevske izmenjave zaenkrat zamrznjene, načrt pa čaka na uresničitev v naslednjih izvedbah. Nadarjenih glasbenikov ne manjka niti v naši deželi; slovesnost nagrajevanja je imela v tem smislu dva umetniška obraza z nastopom vokalne skupine Mittelvox, ki je pod vodstvom Mateje Černic zapela tudi priredbo Hilarija Lavrenčiča, in tria Violoncelli itineranti, ki je sklop ljudsko in pesniško obarvanih avtorskih skladb Andrejke Možina odprl s pesmijo Sonce ljubo, ki jo je tudi Merkù priredil v znani zborovski skladbi.

Utemeljitev nagrade je dvojezično prebral Patrick Quaggiato, nagrado in diplomo pa sta nagrajencu izročila Walter Bandelj in Jasna Merkù. Le-ta je izrazila zadovoljstvo, da je nagrado prejel glasbenik, ki ga je njen oče cenil, saj je pripomogel k razvoju njemu zelo dragega umetniškega področja. Lavrenčič je v svojem govoru po prejemu nagrade prehodil dosedanje, pomembnejše etape svoje štiridesetletne dejavnosti, zahvalil se je vsem pevcem, sodelavcem in družini, ki z razumevanjem vztrajno prenaša njegovo usklajevanje zahtevnih obveznosti poklica v opernem gledališču in na glasbeni šoli z zborovskim poslanstvom. Poudaril je tudi ljubezen do ljudskega izročila in do narave, saj je ta dvojni zaklad v njegovem doživljanju tesno povezan; ljudska glasba namreč izhaja iz globokih korenin okolja, katerega odraža najbolj avtentično bistvo.