Pogrešajo dogodke po meri mladih

Večerno druženje je za večino dijakov in univerzitetnih študentov pomemben del vsakdanje socializacije. Medsebojne odnose sklepajo in gradijo tudi v večernih urah, ko se sproščeno srečujejo po mestnih ulicah in v lokalih. Ko se pripadniki starejših generacij spominjajo t.i. movide, ki so jo doživeli kot najstniki in dvajsetletniki v Gorici, večkrat omenjajo diske, zabave v centru mesta in nabito polne večerne lokale. Pripovedujejo o živahnem in žvrgolečem mestu, ki ga je danes težko prepoznati. Ulice, parki, lokali in kinodvorane, v katerih je nekoč mrgolelo ljudi, so žal danes polni le ob posebnih priložnostih, med običajnimi vikendi pa vlada precejšnje mrtvilo. Pri vsem tem odigrava pomembno vlogo mestna zabaviščna ponudba s koncerti in drugimi prireditvami, ki niso prav pogosto po meri mladih.

Mladine v mestu ne manjka

Gorica gosti devet višješolskih zavodov in dve univerzitetni središči, in sicer Univerzo v Vidmu ter Univerzo v Trstu. Študentov, tako domačinov kot tistih, ki prihajajo iz drugih krajev, je torej v Gorici kar nekaj. Kljub temu pa mesto, tudi ob vikendih, ostane večkrat prazno. Kaj torej delajo današnje mlajše generacije? Kje se družijo med vikendom in kam zahajajo? Kje preživljajo prosti čas? Ta in druga podobna vprašanja smo postavili petim dekletom in fantom med 18. in 24. letom starosti, ki trenutno živijo v Gorici ali v njeni bližini.

»Gorica je majhno mesto z velikim potencialom,« menita Virginia Braini in Mikael Mucci, doma iz Štandreža. Tako goriški grad kot Raštel sta za sogovornika popolnoma neizkoriščena. »Z gradu je pogled na mesto in okolico neprimerljiv,« pravi Mucci in dodaja, da staro mestno jedro in grajsko naselje ohranjata brezčasno lepoto, ki bi jo bilo vredno izkoristiti. »Gorica leži na strateški točki: mesto meji s Slovenijo, obenem pa ima železniško postajo, ki je dobro povezana z drugimi bližnjimi mesti. Je stičišče kultur in ima veliko ustanov, kot so kino, gledališča, knjižnice in podobno«, zatrjuje Victor Faggiani iz Šlovrenca. Mladi cenijo tudi naravne danosti mesta in okolice, kot so reka Soča in njeno obrežje, parki, briški griči in sam Sabotin. »Cenim njen mir in njeno sozvočje z naravo,« nam zaupa Maximilian Faganel, doma z Oslavja. Nora Bravo iz Vidma pa Gorico opisuje kot »majhno in zelo prijetno mesto«, Goričane pa kot »gostoljubne in ustrežljive ljudi«.