Petek, 15 november 2024
Iskanje

Po sledeh svetih Kancijanov

Nova pot povezuje Oglej s Škocjanom ob Soči in Ronkami

3. jun. 2023 | 17:36
Dark Theme

Z aplikacijo, pripovedmi in tridimenzionalnimi prikazi se bo mogoče odslej sprehoditi od Ogleja vse do Ronk ob odkrivanju zgodbe o svetih Kancijanih.

V Škocjanu ob Soči so v sredo predstavili šesto pot, vključeno v projekt Isonzo XR, ki ga je Fundacija Goriške hranilnice uresničila v sklopu pobude CarigoGreen, s katero želijo promovirati kulturne in zgodovinske znamenitosti v Posočju preko inovativnih peš in kolesarskih poti, na katerih je preko aplikacije mogoče poslušati tudi zgodbe, ki so z njimi povezane. Nova interaktivna pot za pešce in kolesarje, ki iz Ogleja pelje vse do Ronk, je posvečena krščanskim svetnikom in mučenikom Kancijanom. Predstavitev je bila vključena v praznovanje 20. obletnice pobratenja med Škocjanom ob Soči in krajem Sankt Kanzian am Klopeinersee - Škocjan v Podjuni na avstrijskem Koroškem ter obenem v praznik, s katerim se v Škocjanu spominjajo na umor svetih Kancijanov leta 304. Projekt so predstavili predsednik Fundacije Alberto Bergamin, direktorica Rossella Digiusto, direktor podjetja Ikon Enrico Degrassi, msgr. Mauro Belletti, ki je preletel zgodbo o Kancijanih, ter župan Občine Škocjan ob Soči Claudio Fratta.

Dvajset kilometrov poti

Na skoraj 20 kilometrov dolgi poti z začetkom v Ogleju nas spremlja glas in pripoved sina rimskega trgovca, ki se je z očetom pripeljal v Oglej okrog 40 let po usmrtitvi treh bratov Kancija, Kancijana in Kancijanile; umorjeni so bili leta 304 v času Dioklecijanovega preganjanja kristjanov. Pot se vije po rimski cesti, ki je povezovala Oglej s krajem Acquae Gradatae, kjer so po zgodovinskih pričevanjih bili umorjeni Kancijani. Kot je pojasnil msgr. Belletti, so do začetka prejšnjega stoletja mislili, da gre za Gradež, medtem ko je izkop ostankov prarimske bazilike v Škocjanu v 60. letih prejšnjega stoletja potrdil, da so trije bratje bili umorjeni prav v Škocjanu. Za to gre zasluga profesorju Univerze v Trstu Mariu Mirabelli Robertiju, ki je s skupino študentov takrat izkopal ostanke treh osebkov, dveh moških in ene ženske, ki so jih pripisali obdobju, v katerem je prišlo do mučeniške smrti treh Kancijanov.

Kot je opisal direktor podjetja Ikon Enrico Degrassi, ki je izdelal aplikacijo Isonzo XR, v katero je vključena tudi pot o Kancijanih, je itinerar sestavljen iz 11 avdio-poglavij ter iz 4 videoposnetkov, medtem ko se lahko na dveh točkah poslužujemo obogatene resničnosti, da si ogledamo, kako je v 4. stoletju izgledalo življenje v rimski domus. Poleg Ogleja, Škocjana in Ronk pelje pot tudi preko kraja Fiumicello in Štarancana, kjer je na ogled virtualna rekonstrukcija vile svobodnjakinje (liberte) Peticije. Sodobni turist se tako lahko peš ali s kolesom pelje po sledeh starih kristjanov v Posočju ob odkrivanju zgodovine teritorija in njenih protagonistov.

Kot je poudaril predsednik Fundacije Alberto Bergamin, je cilj projekta Isonzo XR in predvsem te poti, da se tudi ta del Goriške, ki bi se na prvi pogled lahko zdel marginalen, vključi v širši proces koriščenja kulturno in zgodovinsko pomembnih točk na teritoriju. Bergamin je še napovedal, da se v dogovoru z Deželo Furlanijo-Julijsko krajino pripravlja širši master plan kolesarskih poti, ki bi povezovale kar 37 občin na Goriškem in ne samo ter izpostavil pomen tega projekta v vidiku Evropske prestolnice kulture. Pot o svetih Kancijanih je pomembna tudi za turistični razvoj Škocjana ob Soči, s katero si župan Claudio Fratta nadeja, da bi v te kraje privabili vse večje število obiskovalcev. Zamisel projekta Isonzo XR in nosilne ideje, ki jih Fundacija uresničuje s projektom, je predstavila direktorica Rossella Digiusto. Izpostavila je, da so na podoben način uresničili še druga dva projekta, in sicer Carso XR in Collio XR, ki prav tako vključujejo kolesarske in peš poti, ki jih obiskovalec lahko prehodi z aplikacijo in povečano realnostjo. Virtualna pot o svetih Kancijanih se tako vključuje v širši cilj Fundacije Goriške hranilnice, da bi na Goriškem razvili neke vrste »počasnega« turizma, ki bi teritorij bogatil tako iz zgodovinskega kot kulturnega in tudi ekonomskega vidika.

Za branje in pisanje komentarjev je potrebna prijava