»Odpustiti, a nikoli pozabiti, da smo se pustili zapeljati v izdajo lastnega naroda«

Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič je v govoru na tradicionalnem zborovanju za mir ob pomniku miru na Cerju spomnila na zgodovino, ki nas uči odpustiti, da smo se pustili tujim idejam zapeljati v izdajo lastnega naroda, a tudi, da tega ne smemo nikoli pozabiti in ponoviti. Posebej zdaj, ko je pojav sovražne politike spet vsakodneven, je dodala.

Klakočar Zupančič je v današnjem nagovoru na prireditvi ob mednarodnem dnevu miru poseben poudarek namenila revolucionarni organizaciji TIGR slovenskih in hrvaških domoljubov, predvsem protifašistov, ki so bili ključni gradnik celotnega narodnoosvobodilnega procesa.

Ob tem je navedla, da je predvojna politična elita v Ljubljani z Markom Natlačenom in ljubljanskim nadškofom Gregorijem Rožmanom zaupanje primorskega prebivalstva zapravila, ko je pristala na aneksijo Ljubljanske pokrajine h Kraljevini Italiji. Zadnjo sled legitimnosti pa je pri Primorcih izgubila, ko se je odločila za oboroženo kolaboracijo s fašističnim okupatorjem.

Italijanske oblasti so organizacijo TIGR odkrile šele po njenem napadu na uredništvo tržaškega časopisa Il Popolo di Trieste in na t. i. prvem tržaškem procesu štiri člane organizacije obsodile na smrt, je spomnila Klakočar Zupančič. Člani organizacije so zato začeli svoje delo opravljati previdneje, bolj organizirano in bolj povezano. V času pred vojno so v številnih krajih na Primorskem in Notranjskem skrili večje količine orožja in eksploziva, večjo pošiljko so dobavili tudi skupini komunistov Pinka Tomažiča, je dodala.

Leta 1941 so nato italijanske oblasti na drugem tržaškem procesu devet članov organizacije obtožile terorizma in vojnega vohunstva. Pet so jih ustrelili decembra istega leta, številne druge pa obsodili na dolge zaporne kazni. Tako so onesposobili vse vodilne in najbolj borbene člane organizacije TIGR ter jo dokončno zatrli, je spomnila predsednica DZ.

»Ali smo se iz prelite krvi kaj naučili,» se je vprašala. Težko je reči, da smo, saj so ekstremne sovražne politike vsakodnevni pojav v Evropi oz. na celem svetu, si je odgovorila. »Nasilje pa rojeva le nasilje,» je dodala.

»Zato se moramo neprestano opominjati in truditi, da nas mračnjaške sile nikoli več ne zapeljejo proti nam samim,» je nadaljevala. Govor je sklenila z besedami, da imamo danes svojo državo in da verjame, da bi jo imeli radi tudi vsi Tigrovci, če bi še živeli.

Za scenarij in režijo letošnje prireditve je poskrbela Samanta Kobal. V programu so sodelovali praporščaki Združenja veteranskih organizacij KoDVOS, dijaki novogoriške gimnazije, policijski orkester, Moški pevski zbor Anton Klančič iz Mirna iz kantavtor Rudi Bučar.

Kot je za STA povedala direktorica zavoda Turizem Miren-Kostanjevica Ariana Durnik, je bilo tokratno zborovanje za mir posvečeno pesniku in pisatelju Mateju Boru. Letos namreč obeležujemo 110. obletnico njegovega rojstva in 30. obletnico smrti.