Odkrivali park in trpke zgodbe duševnih bolnikov

Približno 1500 ljudi je v soboto in nedeljo obiskalo goriški park Basaglia in nekdanjo umobolnico v okviru Pomladni dnevov sklada Fai. Za obiskovalce so priredili vrsto vodenih ogledov, za nekatere izmed njih so v slovenskem jeziku poskrbeli dijaki turistične smeri zavoda Žige Zoisa, medtem ko je med obiskom v družbi nekdanjega direktorja goriškega oddelka za duševno zdravje Franca Perazze slovenske udeležence spremljal predsednik društva Jadro iz Ronk Karlo Mucci.

»Udeleženci obiska so prisluhnili trpkim zgodbam nekdanjih bolnikov, ki jih tudi sam večinoma nisem poznal. Pred revolucijo, ki jo je na področju zdravljenja duševnih bolezni sprožil psihiater Franco Basaglia, so bili pogoji v umobolnicah zelo hudi, kar seveda velja tudi za Gorico,« pojasnjuje Karlo Mucci, za katerega je izredno pomembno, da je sklad Fai poskrbel za vodenje po parku Basaglia in po nekdanji umobolnici, ki je bila nekoč zaprta obiskovalcem. »Bilo je slabše kot v zaporu. Ko si obsojen na zaporno kazen, veš, da boš po enem, dveh, treh letih izpuščen na prostost. Ko so te pa zaprli v umobolnico, nisi vedel, kdaj se boš vrnil domov,«opozarja Mucci.

Zvezani na postelje in drevesa

V goriški umobolnici nekoč ni bilo ogledal, bolniki niso imeli niti predala, kamor bi lahko spravili svoje stvari. Mnogi izmed njih so bili ponoči zvezani na postelje, medtem ko so jih podnevi vezali na drevje v parku ali na grelce v notranjih prostorih.

Ko je v goriško bolnišnico prišel Basaglia, se je odločil, da bo prakso vezanja bolnikov na postelje prekinil. Med drugo svetovno vojno je bil Basaglia zaradi sodelovanja s partizani in antifašisti tudi sam v zaporu, kamor so ga zaprli fašisti, in ravno takratna izkušnja ga je po vsej verjetnosti tako zaznamovala, da duševnih bolnikov ni več nameraval zapirati. V Gorici so mnogi na njegove metode gledali z nezaupanjem, tako da je svoja prepričanja s pomočjo raznih drugih psihiatrov uspel docela uveljaviti po preselitvi v Trst, kjer je vodenje psihiatrične bolnišnice prevzel leta 1971.

Elektrošok in lobotomija

Med ogledom parka Basaglia in nekaterih poslopij so obiskovalci izvedeli, da so nekoč tudi v Gorici izvajali elektrošok in lobotomijo. Bolnike so umivali s hidrantom in trdimi krtačami.

V umobilnici so bili zaprti predvsem bolniki, ki so izhajali iz nižjih slojev, mnogi so bili nepismeni. Znotraj umobolnice je bilo nekaj obrtniških delavnic, nekatere bolnike so izkoriščali tudi za delo v vrtu, nakar so pridelane povrtnine prodajali. Izven umobolnice se je o njej malo vedelo in govorilo. Bila je tabu tema, ki so se je Goričani izogibali.

Franco Perazza je udeležence ogleda nagovoril v cerkvici sredi bolniškega kompleksa;v poslopje D, v katerem so bile zaprte ženske, obiskovalci niso smeli vstopiti, ker je streha v zelo slabem stanju. Udeleženci ogleda so med drugim izvedeli, da ima danes center za duševno zdravje svoji izpostavi v Gorici in Tržiču. Odprti sta 24 ur na dan, tako da je v primeru duševne stiske vseskozi zagotovljena ustrezna pomoč.