O usodi Erike, Gabrijele in drugih

Bocen, 5. avgusta 1944. Več kot 300 prestrašenih ljudi se vkrca na vagone vlaka št. 73, katerega ciljna postaja ima zlovešče ime: Mauthausen. Iz nacističnega koncentracijskega taborišča v Avstriji, ki je imelo ob štirih glavnih enotah tudi veliko podružnic, so se domov vrnili le redki. Med njimi Slovenki Gabrijela Tomsič iz Rupe in Marija Erika Kollmann iz Gorice, katerih potomci so se prejšnjo soboto v Milanu udeležili srečanja družin nekdanjih deportirancev. Predlog zanj je dal Milančan Franco Meroni, ki je letos pri založbi Mimesis izdal knjigo Il convoglio. Storie di italiani deportati a Mauthausen.

Skupen poklon

V njej je skušal zbrati neposredna in posredna pričevanja 309 moških in 15 žensk, ki so jih Nemci deportirali v omenjeno taborišče z vlakom št. 73. V multimedijski dvorani v Ulici Melchiorre Gioia se je v soboto zbralo več deset sinov in hčera ter vnukov, vnukinj, pravnukov in pravnukinj iz različnih italijanskih dežel, ki so se skupaj poklonili spominu deportirancev in obudili gorje, ki so ga le-ti doživeli med prisilnim delom, zaprtjem in mučenjem v taborišču. Nekateri so srečanju sledili na daljavo, povezali so se celo iz Francije. »Goriško delegacijo« so v Milanu sestavljali Nataša Paulin in Maja Peterin, hči in vnukinja Erike Kollmann, ter Robert in Paola Ursic, sin in vnukinja Gabrijele Tomsič, skupaj z njenima pravnukoma Giulio in Gabrielom.

Eriko Kollmann in Gabrijelo Tomsič je zaznamovala skupna usoda. Med drugo svetovno vojno sta obe sodelovali s partizani - prva je bila aktivistka v VOS, druga pa kurirka -, Nemci so ju zajeli 14. maja leta 1944 v Benetkah skupaj z aktivistom Viljemom Nemcem iz Šempetra. Erika je bila takrat stara 21, Gabrijela pa 17 let. Skupaj z drugimi so bili obsojeni na ustrelitev, a so jih julija pomilostili, zaradi diverzantske akcije v beneškem Lidu, ki so jo organizirali italijanski partizani, pa so jih na koncu nacisti poslali v Mauthausen.

Več v današnjem (torkovem) Primorskem dnevniku.