Nova Gorica je včeraj dobila svoj rojstni list

Leto 2023, ki je bilo v Sloveniji razglašeno za leto Edvarda Ravnikarja, se počasi zaključuje, eden od pomembnih in slovesnih dogodkov Ravnikarjevega leta v novogoriški mestni občini pa se je zgodil včeraj, ko je profesor na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo Janez Koželj Novi Gorici poklonil prvo urbanistično skico in risbo Magistrale (Kidričeve ulice). Obe sta delo Edvarda Ravnikarja, odslej pa ju bodo hranili v Pokrajinskem arhivu v Novi Gorici. Na dogodku sta bili poleg župana Sama Turela tako prisotni še predsednica Društva primorskih arhitektov Ines Bonutti in direktorica Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici dr. Tanja Martelanc.

Idejo prenesel v zasnovo

Kot je povedal Janez Koželj, mora imeti vsako pravo mesto svojo ustavno listino. »A Nova Gorica ni nastala s cesarskim ali kraljevim dekretom, temveč iz nič, iz ideje narediti drugo, alternativno mesto, alternativno Gorico, zato se tudi imenuje Nova Gorica. Prve ideje o tem mestu so bile zamišljene in izrisane takrat, ko so se pojavile prve skice, in so torej predstavljale ustanovno listino novega mesta. Ko idejo zarišete v prostor, na karto, je namreč odločeno, kje bo mesto in v kakšno smer se bo razvijalo,« je poudaril profesor Koželj. Seveda Ravnikar pri snovanju Nove Gorice ni imel na razpolago digitalnih orodij, ki jih pri svojem delu uporabljajo današnji arhitekti in urbanisti, temveč je v praznem prostoru prepoznal, kje mora stati tista ključna točka, iz katere bi se novo nastajajoče mesto razvijalo v različne smeri. »Ves čas je imel v glavi predstavo, iz katere je nastala skica Magistrale. Nato je idejo prenesel v zasnovo in geometrijo, kamor je potem vpletal vzorce in mestna tkiva,« je pojasnil Koželj. Dodal je, da Ravnikarjeva zamisel Magistrale ni takšna, kot je današnja, ter da tudi mesto Nova Gorica nima tistega sredozemskega značaja, kot si ga je zamislil arhitekt.