Posledice bližnjevzhodne vojne v luči antisemitizma je bil naslov četrtkovega Srečanja pod lipami, ki ga je Kulturni center Lojze Bratuž s Krožkom Anton Gregorčič in Skupnostjo družin Sončnica priredil v pričakovanju dneva spomina na žrtve holokavsta. Z diplomiranim teologom in religiologom, poznavalcem Bližnjega vzhoda, novinarjem in nekdanjim televizijskim voditeljem na RTV Slovenija Nejcem Krevsom se je tokrat pogovarjal novinar deželnega sedeža RAI Andrej Černic.
Uvodoma je Krevs na kratko nakazal zgodovino območja Palestine, tega nemirnega koščka bližnjevzhodnega sveta. »Po drugi svetovni vojni in holokavstu je Organizacija združenih narodov leta 1947 za razrešitev izraelsko-palestinskih sporov sprejela Resolucijo 181, ki je predvidevala delitev območja Palestine na dve državi, judovsko in arabsko. Resolucije Arabci niso sprejeli, kar je potem vodilo v vojno,« je pojasnil Krevs, ki meni, da bi lahko bila omenjena resolucija dober približek rešitvi današnjega spora.
Zasledujejo svoje interese
Zakaj pa se le-ta ni uresničila? Težko je sprejeti, da ti čez noč ukažejo, da se moraš izseliti, meni teolog in dodaja, da so bili Arabci v Palestini prepričani, da jim bodo okoliške arabske države dolgoročno pomagale proti Izraelu. Te pa so se tekom let zavedale, da ga vojaško ne morejo premagati in da je zato boljše, če z njim sodelujejo. »V duhu hladne vojne je Izrael stal na strani ZDA, z vojnami pa je bilo izraelskega ozemlja vedno več. Leta 1979 je Egipt kot prva arabska država priznal Izrael in s tem oznanil, da si želi vzpostavitve diplomatskih odnosov in ne vojn,« je pojasnil Krevs in pristavil, da tudi ostale arabske države v tem sporu zasledujejo svoje interese in se zato do Arabcev v Palestini obnašajo kontradiktorno. Dobro vedo, da imajo z Izraelom tudi ZDA in EU na svoji strani, čeprav ponavljajo, da je treba ustanoviti palestinsko državo.