»Nepravilna raba tehnologije ubije strast in ambicioznost«

Uporaba novih tehnologij je nekaj pozitivnega, ne smemo se jih bati ali se jim izogibati, moramo pa paziti, da ne postanemo zasvojeni z njimi. Zato moramo pri sebi in v družini razviti zdravo kulturo uporabe tehnologije. To je izšlo iz srečanja z naslovom Radosti in pasti sodobne tehnologije na sedežu društva Danica na Vrhu, ko so prejšnji teden gostili psihoterapevta Miho Kramlija. Na večeru, ki je spadal v cikel Jesenskih večerov v brajdi, je bil govor o zlorabi tehnoloških naprav v družinskem okolju in njegovih posledicah na posameznike, predvsem na otroke in mladostnike.

Zibelka ni več varno ležišče

»Delo pred ekranom nas ne zasvoji, možgani se tako organizirajo, da čutimo nekaj utrujenosti in ob pravem času s tem prenehamo. Drugače pa je za vsebine na YouTubu, Instagramu in video igricah, ker se možgani organizirajo drugače in nas lahko privedejo do zasvojenosti,« je svoje razmišljanje začel Kramli, ki deluje kot terapevt v kliniki za zdravljenje nekemičnih zasvojenosti v Zdravstvenem domu Nova Gorica. Naša odvisnost od intenzivnih digitalnih vsebin se lahko začne že zelo zgodaj, še preden bi si lahko mislili. »Danes zibelka ni več varno ležišče, ker ima že vgrajeno elektronsko igračko s slikanicami z živahnimi barvami in zvoki,« je razložil Kramli.

Že v otroški zibelki torej danes možgani začenjajo biti odvisni od digitalnih vsebin in se adaptirajo na njihovo intenzivnost. »Sto milijard otroških možganskih celic se tako odpove iskanju obzorja,« je dejal Kramli in tako iz otroka zraste mladostnik, ki nima lastne osebnostne strukture in v družbi igra neko vlogo. Pravilna družinska kultura uporabe novih tehnologij je torej bistvena za zdrav razvoj otroka in njegovih kompetenc za življenje v družbi.

»Ne moremo se boriti proti milijarderjem, ki nam tehnologijo prodajajo, lahko pa se borimo z ozaveščenostjo, znanjem in zavedanjem,« trdi Kramli in svetuje, da si za uporabo tehnoloških naprav zastavimo točno določen in omejen čas in tudi kraj. Pri otrocih in predvsem mladostnikih je torej bolje, da nimajo v sobi telefona, televizije ali video igric, ker predstavljajo skušnjavo, in prav tako Kramli svetuje, da otrok ni lastnik telefona, ampak si ga vsaj do višješolskih let izposodi od staršev, saj bodo samo tako lahko določili pravila njegove uporabe.

Procesiranje in izobrazba

»Nepravilna uporaba tehnologije ubije strast in ambicioznost, da bi iz sebe nekaj naredil,« je bilo slišati ob koncu večera, ko je Kramli spregovoril o posledicah, ki jih nepravilna uporaba tehnologije ima pri mladostnikih in mladih do 25. leta. Njihovo prehajanje iz ene digitalne vsebine na drugo sproži v njih fizični nemir, ob tem pa se ne poglobijo v nobeno vsebino.

»Vedno več je mladostnikov, ki ne znajo procesirati zahtevnih podatkov,« je na srečanju na Vrhu izpostavil Kramli in dodal, da je tudi vse več mladih, ki ne zaključijo izobrazbe. Preden pa pridemo do zasvojenosti s tehnologijo, je treba skozi tri faze obnašanja: vzorec, navado in nasilno vedenje, ki je pri zasvojencih s tehnologijo veliko bolj pogosto kot pri kemičnih zasvojencih. »Da ostanemo pri vzorcu, moramo razviti družinsko kulturo uporabe tehnologije in pri sebi in svoji družini oblikovati tak življenjski slog, da nas ne odnese,« je svoje predavanje zaključil Kramli in izpostavil vlogo, ki jo pri tem imajo starši, ki morajo znati ob pravem trenutku odreagirati in primerno ukrepati.