Nekritična uporaba umetne inteligence ni dobra odločitev

Ali nas res vse, kar je novo, ogroža? To in še mnoga druga pomembna vprašanja na temo orodij umetne inteligence (UI) sta v pogovoru v sredo zvečer v Dijaškem domu Gorica osvetlili jezikoslovka dr. Matejka Grgič (Slori in Univerza v Ljubljani) ter njena kolegica prof. dr. Špela Vintar z Oddelka za prevajalstvo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, raziskovalka jezikovnih tehnologij in tudi skrbnica novega študijskega programa Digitalno jezikoslovje. Obe UI uporabljata v raziskovalne namene.

Globoko strojno učenje

»Umetna inteligenca je tehnologija, v kateri so v ospredju algoritmi, ampak pojem ni nov. Prva pomlad UI sega v 50. in 60. leta prejšnjega stoletja, sedaj pa smo v obdobju nove pomladi, izjemnega navdušenja in hitrega razvoja, ko se ta izraz uporablja za tehnologije, pri katerih so uporabljeni algoritmi globokega strojnega učenja. Računalniku damo velike količine podatkov in iz njih se računalniki sami učijo prepoznati jezik, sklepanje, znanje o svetu ...« je razložila gostja Špela Vintar. Danes je ta izraz omejen predvsem na velike jezikovne modele, kot je ChatGPT. Pa vendar to ni edino umetno inteligenčno orodje, ki je danes na voljo. Drugi, tudi evropski jezikovni modeli, so še Gemini, Copilot, Claude, Mistral ...

»Tovrstno uporabo vse bolj dostopnih in odprtih jezikovnih modelov in orodij lahko že s pridom uporabimo pri pripravi kakšnih ”suhoparnih” poročil. Pri tem v orodje vpišemo le alineje oziroma ključne besede. Tisti, ki ne znajo dobro tujih jezikov, uporabljajo strojne prevajalnike, ki so vsako leto boljši,« je še pojasnila.

Spremembe vsakih 6 ur

Razlika v tehnologiji prevajalnikov je ta, da sta drugače naučena. »DeepL in Google Transalte sta za prevajanje naučena iz izvirnikov in prevodov. Generativni jezikovni modeli ChatGPT, Gemini ... pa so naučeni, da tvorijo besedila, ubogajo navodila, razložijo svoj način sklepanja. Glavna razlika med njimi je ta, da pri prevajalnikih dobimo isto besedilo, četudi ga prevedemo trikrat v dnevu, ChatGPT pa bo pripravil vsakič drugačno besedilo. Pri generativnih modelih lahko vplivam, kako naj bo besedilo prevedeno, priporočam besedišče, dolžino ter izberem publiko. To je res uporabno. Se pa tehnologija spreminja vsakih šest ur ...« je menila in razkrila, da je za pripravo besedil v slovenščini primeren Claude, za kompleksne kognitivne naloge pa GPT4.

Ker gre svet v to smer, da bo kmalu uporaba UI skorajda neizogibna, ker bosta človek in UI sobivala, je po mnenju raziskovalk treba tudi otroke spodbujati k uporabi teh orodij. »Nekoč bo UI od človeka na nekaterih področjih boljša. Ključna prednost v poklicu pa bo, da ne bomo imeli strahu pred uporabo teh orodij in da bomo vedeli, katero nam pride prav,« je še menila Špela Vintar in poudarila, da nekritična uporaba rešitev UI ni dobra odločitev. Prav pri učenju slovenščine je po njenem mnenju dobro najprej razviti uporabne veščine, ki jih šele nato lahko plemenitimo z UI.

Prevajanje je subtilno

V celi vrsti t. i. intelektualnih poklicev se sprašujejo, koliko dela bodo imeli v prihodnje ter kakšno to delo bo. »Prevajanje je subtilno delo, ki ni le dobesedno prevajanje, ampak umeščanje v kontekst zgodovine, kulture, običajev, zato bo človek še kako pomemben, da ne pride do hujših pomenskih napak. Veščina človeškega profesionalca mora biti zato zelo dobro razvita, da lahko kritično uporablja delo UI,« je sklenila in pomirila, da bi kak poklic kmalu izumrl. Meni, da so zaradi hitrega razvoja UI bolj kot učitelji, jezikoslovci, računovodje, arhitekti in pravniki na udaru predvsem kreativni poklici (fotografi, grafični oblikovalci, glasbeniki, režiserji).

»V kreativnem in intelektualnem delu, kjer smo se ljudje počutili najbolj nedotakljive, ima UI velik vpliv,« je sklenila ter dala v razmislek, da je internet preplavljen z generirano vsebino, da s tem živimo naprej ter da nazaj najverjetneje ne bomo šli.