Merilnih postaj malo, odpadkov pa veliko

Na vsedržavni lestvici mestnih ekosistemov je Gorica lani zdrknila s 30. na 38. mesto. Analizo stanja okolja pripravlja Legambiente v sodelovanju z dnevnikom Il Sole 24 ore in družbo Ambiente Italia. V pretres so vzeli šest tematskih področij: zrak, vodo, odpadke, mobilnost, urbano okolje in energetiko. Predsednica goriškega krožka Legambiente Anna Maria Tomasich je ocenila, da se je stanje okolja skoraj pri vseh občutno poslabšalo.

Ugodnejše meteorološke razmere so lani stanje nekoliko izboljšale, potem ko so v letih od 2018 do 2022 beležili rastočo onesnaženost. Lani so koncentracije dušikovega dioksida znašale povprečno 16 mikrogramov/m3, kar je pod mejo 20 mikrogramov, ki jo določa EU. Tudi povprečna koncentracija prašnih delcev PM10 je znašala 18,3 mikrograma/m3 (leta 2022 je bila 20 mikr.), kar je pod v Italiji dovoljeno mejo 40 mikrogramov, vendar presega 15 mikrogramov, ki jih priporoča Svetovna organizacija za zdravstvo. Problematičen je tudi ozon, saj smo lani v Gorici 31-krat presegli mejno vrednost, ki je po predpisih ne bi smeli preseči več kot 25 dni v letu.

Legambiente opozarja na neustrezno mrežo merilnih postaj deželne agencije za okolje Arpa. V Gorici deluje samo ena in še ta na relativno manj onesnaženem zelenem območju. Potrebovali bi več merilnih postaj tako na prometnih ulicah v centru mesta kot še posebej na območju Štandreža in v Svetogorski četrti, kjer imajo težave zaradi emisij iz industrijskih con, je opozorila Tomasich. Povedala je, da je Legambiente samostojno namestila nekaj merilnih postaj Luftdaten po raznih mestnih četrtih in tudi v Vrtojbi, odkoder se proti Štandrežu pogosto širi smrad iz asfaltne baze. Podatki niso uradni, vendar pogosto presegajo tiste, ki jih beleži merilna postaja Arpa.

V Gorici še ni rešen problem izgube pitne vode zaradi dotrajanosti vodovodnega omrežja, ki se je lani nekoliko povečala s 33 na 34 odstotkov prečrpane vode. Kljub vsakoletnim obvezam upraviteljev, da bodo ukrepali, ni videti izboljšav, kar je še posebej zaskrbljujoče zaradi vse pogostejših ekstremnih temperatur in suše v poletnem času.

Upravljanje z odpadki je eno najbolj bolečih poglavij celotne analize. Vsak Goričan je lani v povprečju proizvedel skoraj pol tone odpadkov, točneje 496 kilogramov, kar je 21 kilogramov več kot leto prej. Še slabši je obračun sortiranja. Leta 2022 smo se s 64 odstotki recikliranih odpadkov približali evropskemu cilju vsaj 65-odstotnega sortiranja. Lani pa je Gorica nazadovala na 61,8 odstotka. Tomasich se sprašuje, ali ni to zaradi odločitve občinske uprave, da zapre dva ekološka otoka, namenjena sortiranju. Ob tem opozarja tudi na pomanjkanje nadzora nad črnimi odlagališči in priporoča boljše osveščanje občanov glede storitev, ki jih nudi družba Isambiente.

Več v današnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.