Mattarello vabijo, naj pride praznovat v Gorico

Podgorska, štandreška in goriška sekcija vsedržavnega združenja partizanov ANPI-VZPI so naslovile odprto pismo na predsednika republike Italije, Sergia Mattarello. V njem ga ob 25. aprilu, dnevu osvoboditve, opozarjajo na poskuse potvarjanja zgodovine, omalovaževanja odporništva in zaostrovanje razmer v našem prostoru.

»V Gorici, kjer že stoletja sobivajo Italijani in Slovenci, se od združitve z Italijo, zaradi pojmovanja italijanstva kot najvišje vrednote v ekstremnem nacionalističnem duhu, sistematično izvaja izkrivljanje zgodovinskih dejstev. Odkriti revizionizem zreducira pojav odporništva, ki ga nekateri razumejo samo kot nasilje, boleči obračun, do katerega je prišlo na tem ozemlju ob koncu druge svetovne vojne,« pišejo člani zveze ANPI-VZPI in opozarjajo, da že preprosto brskanje po spletu v zvezi z Gorico in dnevom osvoboditve pokaže, kako si nekateri razlagajo ta praznik.

»Na spletu bomo našli izjave, kot so sledeče: Zakaj Gorica ne praznuje 25. aprila, Julijska krajina ne more praznovati 25. aprila, Ne 25. aprilu v Gorici, če jih naštejemo le nekaj. To so izvlečki iz sporočil za javnost, ki so jih objavili lokalni časopisi in katerih avtor je žal naš župan Rodolfo Ziberna. Vse, kar sta predstavljala osvobodilna vojna in partizanski boj, je zreducirano na ”štirideset dni grozot” v času Titove uprave proti državljanom, ki naj bi bili krivi ”samo zato, ker so bili Italijani”, kar je zelo enostavna formula, ki jo je predsednica vlade uporabila tudi na nedavnih komemoracijah v Ardeatinskih jamah,« poudarjajo v pismu zveze ANPI-VZPI in pojasnjujejo, da župan in njegovi podporniki označujejo 25. april kot začetek nove okupacije, zaradi česar so leta 2020 razglasili 12. junij za »pravo« osvoboditev Gorice.

»Ne moremo sprejeti dejstva, da se zamolčijo in prikrivajo vse grozote, ki jih je fašizem storil nad antifašisti in na splošno, nad Slovenci, ki so bili podvrženi brutalnemu raznarodovanju, ter nad judovsko skupnostjo, ki so jo najprej preganjali z rasnimi zakoni, nato pa popolnoma uničili z deportacijami v taborišča,« piše v pismu za predsednika republike, ki ga opozarjajo na številne nedolžne žrtve fašizma. »Med njimi je bil skladatelj in zborovodja Lojze Bratuž, predstavnik slovenske katoliške kulture. Leta 1936 so ga ugrabili in mučili fašisti, ki so ga prisilili, da je zaužil strojno olje in bencin. Po mesecu dni neznosnega trpljenja je umrl v goriški bolnišnici. O njem in drugih zločinih, za katere je bil v naših krajih odgovoren fašistični režim, lokalne ustanove niso nikoli izrekle besede obsodbe ali omembe,« pišejo v pismu zveze ANPI-VZPI in opozarjajo, da goriški občinski svet ni hotel odvzeti častnega državljanstva Benitu Mussoliniju in hkrati ga ni hotel podeliti Liliani Segre.

»Goriška občina je 20. januarja, na obletnico bitke pri Trnovem, v mestni hiši sprejela veterane in simpatizerje fašistične enote X Mas, kjer so se s trakom barv italijanske trobojnice poklonili občinskim uslužbencem, ki so bili deportirani maja 1945. Spregleda se dejstvo, da je bitka pri Trnovem eno in deportacije nekaj drugega,« poudarjajo v pismu zveze ANPI-VZPI in opozarjajo, da je bila X Mas nacistična kolaboracionistična enota, znana po svoji krutosti do partizanov in Slovencev, medtem ko župan njene pripadnike ima za mladeniče, ki so »vzeli puško v roke iz ljubezni do svoje domovine«. V pismu omenjajo tudi spomenik na deportirane v Jugoslavijo, ki vsebuje številne netočnosti. »Namesto da bi netočnosti odpravili, bo goriška Lega nazionale 7. maja slovesno odprla drug podoben spomenik, ki bo vseboval še 101 ime, ki jih je nemogoče preveriti. Poleg tega je spomeniško varstvo označilo predlagani napis ”iz rok komunističnih partizanov prijateljev Jugoslavije” kot sporočilo proti sožitju. Poleg tega napis oblati enotnost, ki so jo dosegli italijanski in slovenski partizani v skupnem boju proti nacifašizmu. Tako razumevanje zgodovine izključuje antifašistično in slovensko komponento mesta. Gre za držo, ki od druge svetovne vojne bolj ali manj podzemno poteka skozi celotno politično, upravno in kulturno življenje Gorice ter anahronistično nadaljuje politiko hladne vojne. Vse to se nam zdi milo rečeno nesprejemljivo, če upoštevamo, da bosta Gorica in Nova Gorica čez dve leti končno združeni v projektu Evropske prestolnice kulture 2025,« piše v pismu zaveze ANPI-VZPI, ki se zaključuje s Prešernovimi verzi in z vabilom predsedniku republike, naj pride praznovat dan osvoboditve ravno v Gorico.