Ljudske pesmi so rešili pozabe

Raziskovati, zapisati in obuditi ljudsko izročilo, da ne krene v pozabo. Ta cilj so si zastavili in dosegli organizatorji projekta Ljudska in narodna pesem v Furlaniji - Julijski krajini, rezultate katerega so v torek zvečer predstavili v župnijski dvorani cerkve sv. Štefana v Romjanu. Prisrčno in zanimivo srečanje, ki so ga sooblikovali otroci, je potekalo v sodelovanju z društvoma Jadro in Tržič.

Projekt, ki ga je vodil krožek Kru.t, je predvideval aktivno sodelovanje omenjenih društev iz Laškega, dolinske in doberdobske večstopenjske šole, Društva Slovencev miljske občine K. Ferluga, Muzeja rozajanskih ljudi, TFS Stu Ledi, NŠK, SKD Vigred, SKD Igo Gruden, Društva slovenskih upokojencev v Trstu in Beneške folklorne skupine Živa nit.Srečanje se je pričelo z nastopom osnovnošolskih otrok, ki so skupaj z zborom združenja staršev OŠ in vrtca Romjan zapeli pet pesmi, ki so objavljene v okviru projekta izdani pesmarici. Pevska sestava je pripravil in vodil Aljoša Saksida, ki je med izvajanjem projekta obiskal številne starejše osebe, ki se spominjajo raznih melodij iz časa otroštva. Glasbeniku so posredovale veliko zanimivosti.

Saksida je na pevskih delavnicah naučil mlade in starejše prepevati slovenske ljudske pesmi, »da bi jih ti lahko še naprej prepevali v družinskem in prijateljskem krogu«, je v imenu krožka Kru.t spomnila voditeljica projekta Mirna Viola. Prek vsebin pesmi so otroci tudi spoznali življenjske razmere in navade svojih prednikov. Drugi del srečanja je potekal v znamenju predstavitve pesmarice Zapojmo z našimi dedi, ki vsebuje okrog petdeset ljudskih pesmi. Publikacija je prvenstveno namenjena otrokom, a tudi širši javnosti. Vsebuje pesmi, ki so jih oziroma jih pojejo ljudje v Laškem, na zahodnem in vzhodnem Krasu, v Trstu in okolici, Bregu, Benečiji, Reziji in v Kanalski dolini. V pesmarici so številne pesmi prvič objavljene.

Kot je na srečanju obrazložil urednik Gabriel Milic, je priprava pesmarice terjala veliko dela. Nekoč so ljudske pesmi redno spremljale življenje posameznikov in skupnosti. Lično publikacijo, ki so jo opremili grafični oblikovalci studia PiKa, je ilustrirala mlada nabrežinska umetnica Ajlin Visentin. V knjižici so zbrane stare in tudi dvojezične pesmi, ki prihajajo z narodno mešanih območij. Pesmarica obravnava le del tovrstnega ljudskega izročila Slovencev v Italiji in tudi drugih, ki živijo v obmejnem pasu.

Saksida je na večeru objasnil, da se z ljudskimi pesmimi srečuje, odkar se ukvarja z glasbo. Ker je spoznal, da je veliko še neobjavljenih pesmi, je razmišljal o ovrednotenju tovrstnega gradiva z objavo specifične publikacije, kar se je nato zgodilo. O svojem ustvarjanju je spregovorila tudi Visentinova, ki je na platnici publikacije ilustrirala morje in gore, saj gre za pesmi narodne skupnosti med Jadranom in Alpami. Delo je posvetila vsem dedkom in babicam, »ki sami predstavljajo zaklad«.