Lego kocke so jo navdušile za gradbeništvo

Energična in nasmejana. Takšna je Beatrice Devetak, zadnja letošnja zlata maturantka na znanstvenem liceju Simona Gregorčiča v Gorici. 18-letno dekle z Vrha je tabornica in poje v zboru Biseri, ki deluje v okviru društva Danica na Vrhu pod vodstvom Martine Feri, poleg tega rada hodi v fitnes in se druži s prijatelji.

Nepričakovano, a zasluženo oceno je skupaj z ostalimi sošolci izvedela na prazniku, ki so ga priredili ob koncu mature, tako da so še skupaj nazdravili na odlične rezultate. Med pripravo na izpit, pravi, jim je bilo vreme zelo naklonjeno, saj ni bilo tako vroče. Kljub temu, da je morala kaj več počakati do začetka počitnic, je bila vesela, da je ustni izpit opravila kot zadnja, saj je tako lahko prisluhnila ostalim sošolcem. »Če delaš redno, se na koncu res pozna,« trdi Beatrice.

Pri slovenski pisni nalogi je Beatrice izbrala naslov o umetni inteligenci: tisto jutro je po televiziji slučajno slišala, da bi lahko med temami bila tudi umetna inteligenca in se je tako pred pisno nalogo lahko malo pozanimala. Pri italijanščini je pisala o pogledu, ki ga imajo mladi danes na svet dela, saj tudi sama ob koncih tedna dela v kmečkem turizmu, tako da je lahko na papir prelila svojo osebno izkušnjo. O matematični pisni nalogi meni, da je bila drugačna od pričakovanega in težja v primerjavi z lansko. »Kot vedno se pozna, kdo je v teh letih vedno delal in kdo manj,« dodaja Beatrice. Tudi pri ustnem izpitu je Beatrice spremljala sreča, saj so ji profesorji za iztočnico ponudili manifest iz obdobja konstruktivizma, temo, ki jo je sama obravnavala v raziskavi med šolskim letom. »Ker sem zelo emotivna, sem bila pred izpitom zelo napeta, ko pa sem vstopila v razred in videla tisto fotografijo, sem se takoj sprostila. Štirideset minut pogovora je minilo v hipu,« opisuje Beatrice.

»Vsi spomini, ki smo jih ustvarili v razredu, ko smo se smejali in si nagajali,« pove Beatrice o najlepših spominih iz teh petih let, ko si ni nabavila samo novega znanja, ampak spletla tudi dolgotrajna prijateljstva. Ko vstopa v novo življenjsko obdobje je hkrati vesela in prestrašena, saj nova pot pomeni tudi manj gotovosti in veliko neznank. Beatrice bo študij nadaljevala na Univerzi v Trstu na smeri za gradbeništvo. »Ne vem točno, kam me bo peljala ta pot, a mi je od vedno bilo všeč graditi hiše z lego kockami in bi rada spoznala, kako v resnici hiše stojijo. Mogoče bi tudi sama kaj zgradila...« razmišlja Beatrice. V teh mesecih si ni še dokončno oddahnila, saj je vseeno med vikendi občasno delala v kmečkem turizmu v Doberdobu, med tednom pa v uradu. Pravkar se je vrnila s tabora, pred koncem poletja pa jo čaka še potovanje na Malto s prijateljicami in v Barcelono, našla pa bo tudi čas za kak enodnevni izlet.