Slovenski kulturni praznik za italijanske someščane. To je bil izziv sredinega praznovanja dneva slovenske kulture v goriškem Kulturnem domu. 8. februar ne samo kot priložnost za vase zazrto samopotrjevanje, ampak za suvereno odpiranje navzven oprto na zavesti, da je slovenska kultura toliko sporočilna in univerzalna, da lahko bogati tudi večinske sosede.
Izziv je dosegel cilj, saj so med številno publiko res bili mnogi, morda celo v večini italijansko govoreči obiskovalci. Predsednik Kulturnega doma Igor Komel je v uvodnem pozdravu izpostavil željo, da bi tokrat naš kulturni praznik delili s tistimi italijanskimi in furlanskimi prijatelji, ki se želijo približati slovenski kulturi. Za sodelovanje se je zahvalil društvu Knjiga ob 18.03, v imenu katerega je Paolo Polli povedal, da so si tudi sami želeli s Slovenci deliti praznovanje pesnika Franceta Prešerna, ki je temeljnega pomena za slovensko identiteto in kulturo. Društvo vsako leto prireja dva niza literarnih srečanj, pri čemer »skušamo vedno zajeti vse kulture našega prostora, ker smo prepričani, da nas stikanje kultur plemeniti in bogati. Ko zmanjka dialog, takrat nastopi gorje,« je dejal Polli.
Film o slovenski kulturi
Prav na oktobrskem srečanju z Miranom Košuto in njegovo dvojezično knjigo o Prešernu se je porodila zamisel o nekoliko drugačnem praznovanju slovenskega kulturnega praznika. Takrat so tudi posneli video, v katerem sta se novinar in pisatelj Andrea Bellavite ter literarni zgodovinar, prevajalec in glasbenik Miran Košuta pogovarjala o slovenski literaturi in kulturi, je dodal Igor Komel. Predvajanje filma v italijanščini je bilo osrednja točka sredine prireditve, ki je ponudila tudi izbor pesmi Franceta Prešerna, Cirila Zlobca in Srečka Kosovela v slovenskem izvirniku in italijanskem prevodu.
Robert Cotič in Pierluigi Pintar sta pred ogledom filma prebrala dve Prešernovi poeziji, po filmu pa še Kosovelove in Zlobčeve verze. O vseh treh in še o drugih slovenskih ustvarjalcih je bil govor v filmu, ki ga bodo po Komelovi napovedi podarili vsem šolam na Goriškem, da bi v dijakih spodbudili radovednost in zanimanje za slovensko kulturo.
Gotovo ju je kultiviran filmski razgovor med Košuto in Bellavitejem spodbudil med navzočimi na prireditvi. Sogovornika sta se v filmu, ki ga je posnel in dodelal Ivo Saksida, dotaknila očeta slovenske pisane besede Primoža Trubarja, njenega največjega pesnika Franceta Prešerna, bežno Ivana Cankarja in drugih, podrobneje pa še Goričanov Valentina Staniča, Simona Gregorčiča ter Srečka Kosovela, Borisa Pahorja in Cirila Zlobca, ki so prav tako vezani na naš prostor in na dialog med slovensko in italijansko literaturo. Na vprašanja italijanskega sogovornika, ki je vzljubil slovenski jezik in se poglobil v slovensko kulturo, je Košuta ponudil strnjene predstavitve literarnih ustvarjalcev, ki so pustili sled ne samo v slovenski, pač pa v univerzalni literaturi.
Brez dialoga je mrtva
Oba sogovornika sta nazadnje spregovorila še v živo in izpostavila pomen medkulturnega dialoga. »Kultura, ki ničesar ne nudi navzven, je sterilna, mrtva. Kultura ima smisel le v dialogu in medsebojnem oplajanju,« je dejal Miran Košuta in dodal, da je bila slovenska kultura že od brižinskih spomenikov dalje vselej odprta, prevzemala je od sosedov, tako iz nemškega kot italijanskega prostora, potem pa vse to predelala in vračala mednarodni kulturni srenji.
Več v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku.