Ko so pri Devetakih odkrili partizansko obeležje

V slogu ameriškega #throwbackthursday oziroma četrtkovega obujanja spominov iz preteklosti« na spletni strani vsak četrtek objavljamo kako vsebino, ki smo jo v istem tednu leta 2009 - pred točno desetimi leti - objavili v tiskani izdaji Primorskega dnevnika.

Danes nadaljujemo obujanje spominov s prispevkom o odkritju obeležja v spomina na spopade med partizani in nemško motorizirano kolono pri Devetakih. Članek je bil objavljen v torek, 22. septembra 2009.

»Povezani v zmagovitem boju - Uniti e vittoriosi nella lotta«. Tako je zapisano na kovinski tabli, ki je pritrjena na novo spominsko obeležje pri Devetakih. Odkrili so ga v nedeljo, na svečanosti z okrog tristopetdesetimi udeleženci. Slavnostni govornik Aldo Rupel je med svojim nagovorom pojasnil, da spomenik je in bo nekaj posebnega. »K njemu ne bomo nikoli polagali vencev in cvetja, nikoli ne bomo vabili k minuti tišine in nikoli ne bomo ob njem poslušali žalostink. Ta spomenik ni posvečen padlim, niti deportiranim, niti mučenim; spomenik bo spominjal na zmago, na sposobnost za uspešen upor, konkretneje pa na vrsto spopadov in bojev, ki so se v Dolu začeli v okviru Goriške fronte, posebno pa na tistega, ko so vstajniki slovenske, italijanske in furlanske narodnosti onesposobili motorizirano kolono nemške vojske na odseku ceste od Čukišča do Devetakov,« je poudaril Rupel na svečanosti, ki jo je v imenu sekcije VZPI-ANPI uvedel Patrik Zulian. Pred častno stražo tabornikov in skavtov ter ob prisotnosti praporščakov borčevskih sekcij iz raznih krajev goriške pokrajine in združenj zveze borcev za vrednote

NOB iz Opatjega sela, Šempetra, Prvačine in Nove Gorice so zbrane nagovorili doberdobski župan Paolo Vizintin, pokrajinski odbornik Maurizio Salomoni, pokrajinski predsednik VZPI-ANPI Paolo Padovan in župan Mirna-Kostanjevice Zlatko Martin Marušič. Govorniki so izpostavili pomen skupnega boja Slovencev in Italijanov, ki so se skupaj zoperstaviti nacističnim okupatorjem in njihovim fašističnim pomagačem. Vizintin je poudaril, da so se slovenski in italijanski partizani borili v imenu bratstva in enotnosti med narodi, odbornik Salomoni pa je k temu dodal, da so delavci iz tržiške ladjedelnici z vstajo hoteli izbojevati tudi socialne in delavske pravice, ki so bile med fašizmom zatirane. Padovan se je spomnil šestih italijanskih vojakov, ki so prejšnji teden umrli v Afganistanu. Poudaril je, da miru ni mogoče »izvoziti« z orožjem, pač pa s hrano, zdravniško in humanitarno pomočjo. Po besedah Padovana so Slovenci veliko pretrpeli v obdobju fašizma, zatem pa so dali pomemben doprinos k zmagi in h gradnji demokracije v Italiji. Zaradi tega je za Padovana italijanska država dolžna, da Slovencem zagotovi pravico do negovanja svojega jezika in kulture.

Po pozdravih gostov je Rupel pojasnil, da obeležje spominja na vrsto zased in spopadov v letih 1943-1944, od tistih pri Mikolih in Vižintinih do Gabrij in Devetakov, ko partizani in garibaldinci niso imeli nobene žrtve, sovražnik pa je utrpel zajete, ranjene in mrtve. »Podrobnosti je mogoče prebrati v ustrezni literaturi, toda ne moremo ne omeniti zajetih visokih častnikov nemške in italijanske kraljeve vojske pri Mikolih, uničenih vozil in zajetja velikih količin orožja vključno z dvema topovoma, miniranja ceste z uničenjem vojaškega avtomobila pri Vižintinih, druge manjše zasede pod kamnolomom pri Devetakih.

Uspehi so bili tolikšni, ker so skupine partizanov imele na razpolago veliko orožja, saj so razorožile orožniške postaje in vojaške kasarne že po 8.

septembru, poleg tega pa je orožje zapuščalo na zbirnih mestih na stotine italijanskih vojakov med umikom po Vipavski dolini v smeri Italije,« je povedal Rupel in nadaljeval: »Res je, da je upor zahteval visok krvni davek, a ni res, da je bil zaman, da bi itak po vojni bilo tako, kot je bilo. Nihče ti nikoli nič ne podari in kdor je bil na oblasti, bi je ne predal na lepe oči in zaradi demokratičnega čuta. Nova družbena ureditev je bila izbojevana, ne pa darovana na zlatem krožniku. Kaj šele če pomislimo na možnost uporabe svojega jezika in doživljanja ter dojemanja prostora s ključem svojega kulturnega izvora. Zgodovinski pouk tudi tega izseka upora, zmagovitega krajevnega upora, je, da ne smemo podlegati masifikaciji prepričanj, kvalunkvizmu psihološke vojne, ki poteka leta in leta preko osredotočenja oblasti nad sredstvi obveščanja in je dosegla visoko stopnjo pranja možganov, zaradi česar naj bi prebivalstvo moralo slediti propagandističnim parom, ki prihajajo iz enega samega centra moči. Sporočilo s tega mesta glede današnjih pogojev in okoliščin naj zato bo: stopajmo skozi dinamiko družbenih dogajanj, kot pravi pesnik Kajuh: Z uporno, dvignjeno glavo!«

Na slovesnosti so bili prisotni vidni predstavniki slovenske narodne skupnosti z Goriškega. SKGZ je zastopal pokrajinski predsednik Livio Semolič, medtem ko je SSO predstavljal član izvršnega odbora Ivo Cotič, SSk pa pokrajinski tajnik Julijan Čavdek. Pokrajinski predsednik SSO Walter Bandelj se je opravičil prirediteljem za odsotnost, saj se je udeležil praznovanja 90. obletnice združenja Filologica Friulana, ki je sočasno potekalo v kraju Pieve di Cadore.

Kulturni program so oblikovali otroški pevski zbor Kremenjak iz Jamelj, recitatorji društva Kras Dol-Poljane, mešani pevski zbor Starši ensemble in moški pevski zbor Jezero iz Doberdoba. Nastopajoči so se predstavili z slovenskimi in italijanskimi bojnimi pesmimi, za zaključek pa sta zbora Starši ensemble in Jezero skupaj zapela Vstajenje Primorske. Obeležje sta odkrili kurirki, aktivistki in udeleženki spopadov pri Devetakih Milka Peric in Bernarda Devetak.

Ob robu svečanosti je predsednik sekcije VZPI-ANPI Dol-Jamlje Jordan Semolič poudaril, da so na novo obeležje zelo ponosni, hkrati pa se je zahvalil ustanovam, podjetjem in posameznikom, ki so omogočili njegovo postavitev. Zahvalo je izrekel tudi domačim gospodinjam, ki so pripravile slaščice za zakusko po odkritju. »Poudariti moram tudi, da obeležje ni zgolj doljansko in jameljsko; v njem naj se prepoznavajo vsi, ki so jim pri srcu vrednote odporništva in narodnoosvobodilnega boja,« je razložil Semolič. Ob priliki odkritja obeležja se je sekcija VZPI-ANPI Dol-Jamlje poklonila vsem padlim v doberdobski občini; pred vse spomenike v občini so položili šopek rdečih nageljnov. Po odkritju novega obeležja so med udeleženci delili priložnostno brošuro.

D.R.