Kaj pa napad na Jugoslavijo?

Zgodovina odnosov med Italijani in Slovenci je bila v prejšnjem stoletju dovolj boleča. Čas je, da presežemo delitve in skupaj stopimo v bodočnost. To je bil srž sporočila današnjega posveta VZPI-ANPI in Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije v nabito polni dvorani Kinemaxa na Travniku.

Ob bližnjem dnevu spomina na fojbe in eksodus iz Istre, ki ga desnica zlorablja za pranje zgodovinskih krivd fašizma in njihovo prikrivanje pod tančico samopomilovanja, so izpostavili delo mešane komisije zgodovinarjev, ki sta jo Italija in Slovenija ustanovili leta 1993 in je skupno poročilo objavila leta 2000. V njem je stroka ponudila politiki skupni imenovalec za preseganje konfliktov in sožitje v evropskem duhu. O poročilu so spregovorili nekdanja člana komisije Neveka Troha in Fulvio Salimbeni, zgodovinarja Gorazd Bajc in Eric Gobetti, predsednik ZZB Slovenije Marjan Križman in državni predsednik ANPI Gianfranco Pagliarulo.

Vsi so ocenili, da je poročilo osnova za preseganje delitev, da pa ga je italijanska politika zamolčala. Še več, leta 2004 so z zakonom o dnevu spomina na fojbe in eksodus ubrali pot nacionalistično obarvanega prikazovanja preteklosti. Pod krinko samopomilovanja in napihovanja povojnih maščevanj je italijanska desnica skušala prikriti zgodovinske odgovornosti fašizma. Med Italijo in Slovenijo je bilo več pomembnih spravnih dejanj, manjka pa še poglavitno: da se Italija opraviči za agresijo na Jugoslavijo in okupacijo dela Slovenije 6. aprila 1941. Ta datum je povsem zabrisan v javnem političnem diskurzu in zavesti italijanskega naroda, desnica se raje spreneveda, da se je nasilje začelo maja 1945 in da so bili Italijani žrtve.

Da je tako, dokazujejo tudi žolčni napadi na posvet, ki so ga desno usmerjeni italijanski časopisi in politiki, vključno z goriškima občinskima svetnikoma, že vnaprej ožigosali za negacionističnega ter ANPI obsodili, da »se pajdaši s titovci«. V imenu goriške občine je udeležence sicer telegrafsko pozdravil podžupan Stefano Ceretta.