Junaška zgodba upora, ki še ni dovolj poznana

Junaški zgodbi prvega organiziranega odpora fašizmu v Evropi je posvečena razstava, ki so jo včeraj ob navzočnosti lepega števila ljudi z obeh strani meje odprli v Kulturnem domu v Gorici. Na petnajstih večjih panojih je prikazano obdobje od leta 1920 pa do leta 1941, torej dvajsetletje, ko je bil fašizem v naših krajih še posebno nasilen, kar je sprožilo odpor naših ljudi: le-ti so se vključevali naprej v organizacijo Borba, zatem pa v TIGR (Trst-Istra-Gorica-Reka).

Predstavitev je uvedel predsednik Kulturnega doma Igor Komel, ki je poudaril, da so razstavo namenoma uvrstili med dva pomembna datuma: 25. april, dan osvoboditve v Italiji, in 27. april, dan ustanovitve OF v Sloveniji. Ta razstava, je še povedal Komel, je bila do nedavnega na ogled v Bruslju (med medijskimi partnerji projekta je tudi Primorski dnevnik), Kulturni dom pa je njeno drugo prizorišče. V Gorici bo na ogled do srede maja, nato se bo selila v Maribor, nakar se bo vrnila na Primorsko: na ogled bo na Cerju.

Posamezni panoji, ki so opisani v slovenščini in angleščini, so posvečeni požigu Narodnega doma v Trstu leta 1920, uporu proti fašizmu, prvemu tržaškemu procesu, nadaljevanju upora, delovanju TIGR-a, umetnosti in kulturi proti fašizmu, goriškim tigrovcem, drugemu tržaškemu procesu in protifašizmu danes. Podrobneje o razstavi je spregovoril predsednik društva TIGR in njen pobudnik, Gorazd Humar. Zahvalil se je NŠK, ki je prispevala fotografije in veliko podatkov, nakar je pristavil, da imajo v načrtu tudi prevod slovenskih in angleških opisov v italijanski jezik. Na kratko se je nato sprehodil skozi žalostno obdobje fašizma ter odpor našega naroda, ki je bil posledica nasilja. Ta odpor, tudi z oboroženimi akcijami, je potekal znotraj Rapalskih meja in so ga izvajali italijanski državljani slovenskega jezika in kulture. Ta odpor je torej tudi del zgodovine Italije, je izpostavil Humar. Snovalec razstave je pristavil, da se vsa ta dogajanja in kasnejši partizanski upor vse premalo poudarjajo, žal tudi v Sloveniji.

Polresnice in laži

V italijanščini je navzoče nagovoril novinar in pisatelj Andrea Bellavite, ki je med drugim pripomnil, da se Italija sramuje tistega obdobja in svojih krivd ne rada obeša na veliki zvon. Prav zato mlajše generacije vsega tega ne poznajo, politični krogi pa mladino z zgodovinskimi polresnicami, celo lažmi, raje usmerjajo pozornost na dogodke, kjer so Italijani žrtve krutih Slovanov.

Pozdravili so tudi nekateri gostje. Predsednik goriške SKGZ Marino Marsič je opozoril na pomen ozaveščanja mladih, nekdanji novogoriški župan Mirko Brulc pa je spomnil na veselje in objeme pred 20 leti, ko je Slovenija vstopala v EU, in ugotavljal, da pa se v miselnosti določenih krogov stvari niso kdove kako spremenile, saj smo za nekatere Slovenci genocidni narod, veterane X Mas pa se sprejema na občini, kar meče senco na dobrososedske odnose. Oglasil se je tudi podpredsednik goriške VZPI-ANPI, Mirko Primožič, ki je z grenkobo ugotovil, da 25. april razdvaja ljudi. Obregnil se je tudi nad mlahavost slovenskih oblasti, ki da se premalo odločno odzovejo na dogodke, ki so skregani z zgodovino naših krajev. Na koncu se je Primožič vprašal, kakšno pot bodo ubrali določeni krogi prihodnje leto, ko bosta Gorici povezani v EPK.

Pred zaključnim pozdravom je Komel povabil navzoče na odprtje in ogled razstave slik Toneta Kralja, likovnika, ki je na Primorskem opravil poslikave v mnogih cerkvah. Njegove poslikave so nastajale v tridesetih in štiridesetih letih prejšnjega stoletja in so prežete z močno protifašistično simboliko.