Grob neznanega borca, za katerega je skrbela SFRJ

Poziv v članku, ki smo ga objavili ob prvem novembru na temo spomenikov, plošč, uličnih poimenovanj in podobnih oznak, povezanih z uporom med drugo svetovno vojno, ni ostal neuslišan. Na vabilo, naj nas bralci opozorijo na pomanjkljivosti, smo prejeli tri odzive.

Prvi se nanaša na pravilno poimenovanje ulice v sovodenjski občini, ki je posvečena Gradnikovi brigadi, ne pa enostavno Gradniku – dvoumno je bilo zapisano Gradnikova ulica. Znano je, da so nekatere partizanske brigade nosile ime po pisateljih oziroma pesnikih. Priimek Gradnik lahko privede do sklepa, da gre za briškega pesnika Alojza, v resnici pa je mišljen Ivan Gradnik, eden izmed voditeljev tolminskega kmečkega punta leta 1713.

Drugo umestno dopolnilo se tiče grobnic. Med vsemi naštetimi je umanjkala tista, v kateri so zakopani partizani in garibaldinci na pokopališču v Tržiču. Za Tržič in širše vzeto za Laško smo vajeni povezati spomin na protifašistično in protinacistično ilegalno in vojaško dejavnost z izstopajočim spomenikom pred vhodom v tamkajšnjo ladjedelnico. Slednja je bila osrčje organiziranega najprej konspirativnega upora in nato oboroženega, ki se je obelodanil v Proletarski brigadi z odmevnimi posegi na Goriški fronti septembra 1943, kateri je posvečen tudi manjši spomenik nad Selcami.

Pravo večplastno poslastico predstavlja ličen grob na pokopališču v Koprivnem. Namenjen je »neznanemu partizanu«. O tem grobu velika večina poznavalcev nič več ne ve, saj že dolgo časa ne sodi v zavest niti članov ali simpatizerjev Vsedržavnega združenja partizanov ANPI-VZPI. Na urniku obiska grobnic in spomenikov ob 1. novembru pa je bilo mogoče brati, da bo delegacija slovenskega konzulata v Trstu položila cvetje tudi v Koprivnem. Nekaj dni kasneje je sledil ogled, na katerem sem prijetno presenečen prebral, da je za grob, njegovo ureditev, ograditev in olepšanje že pred desetletji poskrbela z dvojezičnima napisoma kar Federativna socialistična republika Jugoslavija, ne pa morda krajevno ali pokrajinsko združenje ali odbor bivših borcev. Skoraj unikat na Goriškem v Italiji, če ne upoštevamo spomenika in grobnice na Goriškem pokopališču, ki sta posvečena borcem IV. Armade JA.

Med radovednim fotografiranjem se mi je približala krajanka z več kot osmimi križi na plečih, ki je urejala v bližini družinsko grobnico. Kot da bi bilo samoumevno, je povedala, da se ob vsakem obisku pokopališča pomudi ob grobu padlega partizana in zmoli priložnostno priprošnjo. Nato je nadaljevala, da se iz zgodnjega otroštva spominja streljanja okrog koprivniške železniške postaje, kjer je stanovala med vojno. Tako sem izvedel, kje se je odvijal zadnji spopad padlega borca. Ostaja neznano njegovo ime in posledično od kod je bil doma, a grob smemo zaradi posvetila imeti za spomenik vsem neznanim padlim na Krminskem in v Brdih na obeh straneh meje.

Več v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku.