Gorica in Nova Gorica z vodnikom še bolj povezani

»To je knjiga čustev. Knjiga o nekom, ki stopi z vlaka na goriški postaji in nato od tam nadaljuje peš, se prepusti čustvom in jih zapisuje,« je Andrea Bellavite dejal o svoji novi knjigi, ki nosi naslov Gorica - Nova Gorica: Povezani mesti. Delo, ki ni le navaden vodnik, temveč predvsem pripoved, so prvič predstavili v petek v Kulturnem domu. Knjiga je izšla v slovenski in italijanski različici, sozaložnika sta ZTT in založba Ediciclo, podporo pa je zagotovilo tudi podjetje Transmedia. Razdeljena je na osem poglavij in opisuje osem itinerarijev po somestju.

Avtorja - novinarja, teologa, pisatelja ali tihotapca sanj, kakor ga v uvodu italijanske izdaje naziva Angelo Floramo -, in zelo številno publiko je najprej pozdravil predsednik Kulturnega doma Igor Komel. »Vsakdo izmed nas vidi Gorico in Novo Gorico na svoj način. Avtor jo vidi iz svojega zornega kota,« je dejal. V imenu ZTT je spregovorila Petra Mezinec, v imenu založbe Ediciclo pa Vittorio Anastasia. »Mislim, da ta dogodek zaznamuje dvojina: dve mesti, dve kulturi, dva jezika, dva založnika, dve knjigi,« je ugotavljal novinar Marko Marinčič, ki je z direktorico EZTS GO Romino Kocina vodil večer.

O dvojini je spregovoril že na začetku sam avtor, ki si je zaželel, da bi v bodočnosti Goričani in Novogoričani čutili pripadnost ne Gorici ali Novi Gorici, temveč novemu pojmu - Goricama. »Všeč mi je ta pojem Gorici, ker tu ne gre za eno samo mesto, ampak za dve mesti, ki se zaljubita in tvorita eno samo skupno telo,« je povedal avtor vodnika. Rešitev ni v tem, da eno mesto prevlada nad drugim ali da se izniči neenakosti, temveč prav obratno, da se v tej še tako posebni realnosti drugačnost valorizira. »Vendar to je pot, ki jo je mogoče doseči le, če ničesar ne cenzuriramo. Niti preteklosti. Če bomo začeli govoriti, da, odkar imamo to čast prestolnice kulture, raje pazimo, da ne obravnavamo preteklih bolečih tem, ki bi lahko bile razdiralne, se ne bomo nikoli »poročili«,« je še dejal in dodal, da bi tako EPK 2025 predstavljal samo povečane Okuse ob meji in nič več. Cilj EPK pa ni le, da bi bili Gorici prestolnici kulture, temveč predvsem prestolnici sprejemanja in miru. EPK je, bolj kot velika čast, ogromna odgovornost vsakega občana in občanke, saj smo lahko za zgled celi Evropi.

Romina Kocina je razkrila, da je s to knjigo razumela, da Gorico pravzaprav zelo malo pozna. V njej so namreč opisani tisti detajli in zgodbe, ki jih, ko vsak dan drvimo mimo z avtomobilom, ne opazimo. Vodnik je nastal prav za tiste, ki se premikajo peš in s kolesom. »To sta namreč zelo človeška načina premikanja,« je dejal Bellavite in potožil, da ne razume, zakaj se tako malo vlaga v kolesarske steze. Vodnik pa je nastal tudi za tiste, ki nimajo tega privilegija, da se lahko sprehajajo, si pa lahko ob branju živo predstavljajo kraje in ljudi. Do predloga, da bi napisal besedilo, »ki bi prikazalo lepoto raznolikosti dveh kultur, ki se srečujeta, včasih tudi spopadata in ki se križata na tem ozemlju«, je prišlo že pred leti, je povedal avtor. O samem nastanku vodnika pa je prevajalka in avtorjeva partnerka Pia Lešnik razkrila, da je knjiga začela nastajati, ko sta se z Andreo spoznala in skupaj odkrivala mesti »kot dva radovedna otroka«: »Spoznavala sva drug drugega in hkrati prostor,« je dejala in dodala, da je njen prevod v slovenščino nekoliko drugačen od italijanskega izvirnika. »Kdor je prebral obe knjigi, mi je zaupal, da je prevod boljši od originala«, se je pošalil Bellavite, ki bo 12. maja gost festivala Vicino/Lontano v Vidmu.