»Odgovor na nasilje? Podrtje mej!«

»Bosna in Hercegovina je šibka država. Ugrabljenca bi lahko ubili, pa se organi pregona za to še zmenili ne bi. Pravi odgovor na vprašanje ‘zakaj prihaja do teh grozodejstev’ pa je v resnici ‘zaradi meje’. Zakaj lahko državljan EU potuje kamorkoli, državljan Pakistana pa ne? Ni druge rešitve nasilju, kot da podremo meje. Če je meja neprehodna, za njeno prečkanje ni alternative kriminalu.«

Nidžara Ahmetašević, novinarka, akademska raziskovalka in aktivistka, živi in dela v Sarajevu. Razmere na balkanski poti ki se konča v Trstu, spremlja že deset let, od begunske krize leta 2015. »Ugrabitev je še in še. Od Turčije do Grčije, Makedonije, Srbije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške pa do Slovenije. Povsod se to dogaja . Metode so zelo podobne, namen tudi: izsiljevanje denarja,« je Ahmetašević za Primorski dnevnik pokomentirala našo zgodbo.

Glavno vlogo pri upravljanju z migracijskimi tokovi in sprejemanjem migrantov ter beguncev ima v Bosni in Hercegovini Mednarodna organizacija za migracije (IOM), ki ji je Evropska unija poverila nalogo soočanja s tokovi ljudi. Pri tem jo seveda financira z mastnimi vsotami: po podatkih poročila o delovanju IOM na Balkanu, ki so ga leta 2023 objavili Nidžara Ahmetašević, Manja Petrovska, Sophie-Anne Bisiaux in Lorenz Naegeli, je IOM od leta 2011 do leta 2023 prejel okoli 166 milijonov evrov evropskih sredstev.

Med letoma 2017 in 2020 so se prihodki povečali za več kot 1505 odstotkov. Lepo bi bilo, ko bi sredstva IOM namenil dostojanstvenim nastanitvam beguncev in migrantov. »V Sarajevu delujeta dva begunska centra, Blažuj in Ušivak. Slednji je namenjen družinam in ranljivim posameznikom,« je pojasnila sogovornica, ki je s kolegi raziskovalci v poročilu dokazala, da so begunski centri bolj podobni kletkam.

IOM pa z evropskimi sredstvi financira tudi zasebne varnostne agencije, ki naj bi redno kršile človekove pravice migrantov. Marca 2019 se je v nasilnem incidentu z varnostnikom v Ušivaku smrtno ponesrečil 53-letni iraški Kurd, oče treh otrok. Skratka, Bosna in Hercegovina velja za nekakšen laboratorij migracijskih politik, ki so preveč kontroverzne, da bi jih EU izvajala na svojem ozemlju.