Fašizem je razredni boj nadomestil z nacionalnim

Katere so ideološke korenine fašizma? To je bilo izhodiščno vprašanje na prvem odmevnejšem srečanju festivala èStoria včeraj dopoldne v Verdijevi dvorani. Pogovor je vodil prof. Georg Meyr z univerzitetne smeri za mednarodne in diplomatske vede v Gorici, sodelovala pa sta filozof Giovanni Stelli in zgodovinar Angelo D'Orsi, ki je zadnji trenutek nadomestil napovedanega Marca Revellija. Prof. Stelli je uvodoma razlikoval med italijanskim zgodovinskim pojavom fašizma in fašizmi na sploh, ki so se uveljavili v Evropi in drugod po svetu. Kaj imajo skupnega? Če gledamo na filozofsko osnovo, potem je odgovor v krizi razuma, ki je v drugi polovici 19. stoletja privedla do relativizma, po katerem neke absolutne resnice ni. En tok se je odtod usmeril v skepticizem, drugi v iracionalizem. In prav v tem se ideološko napajajo fašizmi. Razum nadomestijo z miti, z vero, z iluzijami, »ki pa so tako močne, da premikajo gore.« Ideološko gledano se fašizem tako sprevrže v neko sekularno vero, z vso iracionalnostjo religije, z rituali, s čaščenjem vodje, aktivizma in nadomeščanjem razuma z voljo in močjo.

Zgodovinarjev pogled je bil drugačen. Prof. D'Orsi je namreč dejal, da je morda prelaskavo fašizmu pripisovati kako filozofsko dostojanstvo, saj njegova osnova ni toliko ideološka kolikor družbeno ekonomska. Italijanski fašizem je bil plebejsko, predvsem mišično gibanje, ki si je naknadno skušalo nadeti neko ideološko nadstrukturo. Njegove korenine segajo v leto 1896, v spodletelo Crispijevo kolonialno avanturo v Abesiniji in pekoč poraz italijanskih osvajalcev pri Adui. Iz tega so Enrico Corradini in z njim »čreda faliranih intelektualcev, ki so se navdihovali v D'Annunziu,« začeli graditi mite nacionalizma in kolonializma. Vendar to je bila ideološka navlaka. Bistvo fašizma je preprostejše: gre za spretno potezo vodilnega razreda, da se razredni boj nadomesti z nacionalnim. Konflikt so iz dimenzije boja za družbeno pravičnost znotraj italijanske družbe prenesli navzven, na zunanjega sovražnika, na vojno. »Fašizem se je v Italiji rodil in tudi umrl z vojno,« je dejal D'Orsi, namen vojn pa je vselej ohraniti privilegije kast na oblasti.