Dodelan in doživet celovečerni koncert »Komelovcev«

Po dveh letih premora je goriška publika končno lahko spet uživala v poslušanju ubranih glasov Mešanega mladinskega pevskega zbora Emil Komel. V svetoivanski cerkvi so v priredbi Združenja cerkvenih pevskih zborov in Slovenskega pastoralnega središča Gorica v soboto ponudili izjemen celovečerni koncert. Od začetka pandemije so »Komelovci« namreč nastopali na tekmovalnih odrih in na božičnem koncertu v centru Bratuž, sezono pa so želeli zaključiti z domačo publiko in predstaviti sadove dveletnega dela. Program približno enournega koncerta je v prvem delu predvideval program, ki so ga »Komelovci« pripravili za mariborsko tekmovanje. Izbrane skladbe sobotnega večera so sicer segale od renesanse preko romantike vse do sodobnih avtorjev in ljudskih. Za ritmičen uvod iz angleške renesanse so zapeli Fair Phyllis (John Farmer). Sledile so romantične Anima nostra (Joseph Gabriel Rheinberger), Esti da (Zoltán Kodály) in Warum ist das Licht gegeben dem Mühseligen (Johannes Brahms). Predvsem zadnja skladba je posebno doživetje, saj gre za nekakšno meditacijo o človeškem trpljenju; naslovni verz, »čemu daje luč trpečemu« (Bog, op.p.) je namreč citat iz Jobove knjige. Čutiti je bilo, da je skladba od pevcev zahtevala kar precej čustvene energije, ne le glasbenega piljenja. Sledili sta Epitaphium (Roberto Brisotto) in O lux beatissima (Andrej Makor). Druga skladba je poslušalce (predvsem) po zaslugi sopranov popeljala takorekoč v nebesne višave in marsikoga globoko ganila. Po sodobni The shadow (Tadeja Vulc) in tematiki časa ter minevanja se je vzdušje nekoliko sprostilo ob zadnjih treh ljudskih. Zimzelena in vedno ganljiva Kje so tiste stezice (prir. Hilarij Lavrenčič), ritmična Tam za turškim gričem (prir. David Bandelj) ter temperamentna Šürka je Tisa (prir. Mojca Prus). Doživetemu in iskrenemu ploskanju so se pevci zahvalili še z Je lepa gorica in Pa se sliš.