Dan odprtih vrat lahko odločilen

Če je bilo za otroke, ki so se rodili v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, povsem naravno, da so po obiskovanju slovenskega vrtca nadaljevali svojo šolsko pot v šolah s slovenskim učnim jezikom vse do univerze, je danes realnost drugačna. Na Goriškem beležimo namreč znaten osip vpisov predvsem pri prehodu s slovenske prvostopenjske srednje šole na drugostopenjsko.

Če za primer vzamemo letnik 1983, katerega predstavniki so se v vrtec vpisali leta 1986, je bila izguba otrok pri vsakem prehodu dokaj omejena: od 220 otrok je šolanje v slovenskem jeziku dokončalo 180 otrok. V zadnjih dvajsetih letih pa je ta primanjkljaj čedalje večji. Od 166 otrok letnika 2009, ki so se vpisali v vrtec leta 2012, jih je drugostopenjsko srednjo šolo s slovenskim učnim jezikom dokončalo le 57, torej približno tretjina. Takšnega osipa na Tržaškem ni opaziti. »Na šolskem področju pa se je že večkrat izkazalo, da se nekateri pojavi z Goriškega po nekaj letih prenesejo na Tržaško,« je dejala ravnateljica Dijaškega doma Kristina Knez, ki je vodila prvi del strokovnega posveta z naslovom Z nižje na višjo: izbire drugostopenjske srednje šole po mali maturi v šolah s slovenskim učim jezikom, ki je potekal v četrtek v okviru dogodkov ob 50-letnici delovanja Slovenskega izobraževalnega inštituta (Slori). Večer so priredili v sodelovanju z Dijaškim domom, Večstopenjsko šolo Gorica in Večstopenjsko šolo Doberdob ter izobraževalnima zavodoma Cankar Zois Vega in Gregorčič iz Gorice.

Zagrizli so tja, kjer boli

Zakaj pa sploh prihaja do tega osipa? »Zaskrbljujoč pojav na prehodu s srednje na višjo šolo poznamo na Goriškem že vsaj deset let,« je povedala Kristina Knez in dodala, da pa imajo sedaj končno nekaj oprijemljivih iztočnic in smernic za oblikovanje strategije. V zadevo sta se namreč poglobili raziskovalki Slorija Alenka Verša in Maja Mezgec.

»Področje šolstva je v slovenski manjšini danes izredno ranljivo. Zato mi je zelo pri srcu, da smo v niz dogodkov, s katerimi obeležujemo 50. obletnico, vključili posvet v zvezi s šolstvom. Da smo zagrizli v neko perečo težavo, nekaj, kar nas boli,« je dejala predsednica Slori dr. Sara Brezigar, ki je uvodoma nagovorila navzoče. »Slori je nastal kot produkt potrebe po strokovnih podlagah in to, da se čim bolje uredi položaj slovenske manjšine v Italiji,« je izpostavila in dodala, da želi biti Slori s svojimi študijami v podporo šolam pri iskanju rešitev.

Veliko težo ima predmetnik

Raziskovalka Alenka Verša je navzočim najprej predstavila trende vpisov v zadnjih letih, potem pa je pokazala rezultate projekta PoMaliMaturi, ki ga izvaja Slori v sodelovanju z ravnateljstvi prvostopenjskih srednjih šol. Da bi preučili razloge za izbiro drugostopenjskih srednjih šol, so v šolskem letu 2022/2023 tretješolcem, ko so že izbrali nadaljnjo smer študija, postavili vprašanja v obliki ankete. Vprašalnik je izpolnilo 91 učencev iz Gorice in Doberdoba. Le-ti so najprej ocenili svojo izkušnjo na prvostopenjski srednji šoli. Pri tem so bili najbolj zadovoljni z odnosi s sošolci in s količino vloženega dela pri učenju. Najmanj so bili navdušeni nad urniki. Oceniti so morali tudi svoje znanje slovenščine. »Razlik pri izbiri učnega jezika nadaljnjega šolanja glede na stopnjo samoocene znanja slovenščine ni. Učenci in učenke se torej v skoraj enaki meri odločajo za učni jezik nadaljnjega izobraževanja ne glede na stopnjo znanja slovenščine,« je razložila Verša. Med ključnimi dejavniki, ki so vplivali na izbiro, pa je 72 procentov izbralo predmetnik. Kar 29% učencev je izbralo izobraževanje v italijanskem jeziku, ker določene smeri v slovenščini ni. »Sicer 91% teh učencev ne bi spremenilo odločitve, če bi bila slovenska smer na voljo,« je še dodala raziskovalka. Pri odločanju so bile za 32% učencev ključnega pomena možnosti, ki jih šole nudijo za prihodnost. Nezanemarljiv je tudi podatek, da se je 21% učencev odločilo za šolo na podlagi vtisov na dnevih odprtih vrat. Večina tistih, ki so izbrali italijansko šolo (32%), pa so kot razlog zapisali: »Ker lažje govorim v italijanščini«. Pri izbiri, so še pojasnili, so jim najbolj pomagali starši.

Tudi izbira sorojencev vpliva

»Namen moje raziskave je bil pod drobnogledom preučiti, kaj se točno dogaja pri tem prehodu, kateri so dejavniki, ki vplivajo na izbiro italijanske šole,« je dejala raziskovalka Maja Mezgec. Predstavila je rezultate iz svojih analiz, ki slonijo na izjavah učencev, ki so se odločili za šolanje druge stopnje v italijanskem jeziku, in njihovih staršev. Odločitev za spremembo šolanja ne izhaja iz nezadovoljstva z izobraževanjem v slovenskih šolah, je razložila Mezgec. Sicer so starši nekoliko potožili, da, še predvsem v času pandemije, zaradi jezika niso mogli sodelovati s šolo in pomagati otrokom, kakor bi želeli.

Tudi ta raziskava potrjuje, da pri izbiri šole prevladuje vsebinski ključ. Italijanske šole so se tudi zelo dobro odrezale tudi na informativnih dnevih. Na izbiro vpliva tudi prepričanje staršev, da se z vidika usvajanja jezika lahko šolanje v slovenščini zaključi s srednjo šolo. Spet drugi se bojijo prehoda s slovenske šole na italijansko univerzo in ta jezikovni preskok opravijo raje nekoliko prej. Opazili pa so tudi kontinuiteto pri izbiri med brati in sestrami. »Če starejši brat ali sestra izbere šolo z italijanskim učnim jezikom, je bolj verjetno, da bo tudi mlajši brat ali sestra napravil isto izbiro,« je dejala raziskovalka.