»Niso vedeli, kam odhajajo«

»Železniška postaja v Zagraju je bila samo ena manjših postaj, s katerih so na poti od Trsta do avstrijske meje pobirali domačine in jih vozili v taborišča. Ni bilo vasi, od koder bi Nemci ne pobirali posameznikov in jih transportirali v zapore ali direktno na vlake v svoje lagerje,« je spomnila predsednica Društva izgnancev Severno Primorske Dora Levpušček na svečani prireditvi, s katero so včeraj obeležili 80-letnico izgona 1023 Slovencev v nacistično Nemčijo. Spostaje v Zagraju so namreč 15. februarja 1944 nacisti deportirali prek tisoč Braničanov, Komencev in prebivalcev okoliških vasi. Dogodek je priredilo Društvo izgnancev Severno Primorske v sodelovanju z Društvom nekdanjih deportirancev ANED iz Ronk, Društvom vojnih invalidov Severne Primorske, Občino Zagraj in Občino Nova Gorica.

Ohraniti je treba spomin

Dvojezična prireditev se je pričela pred nekdanjim taboriščem v Zdravščinah, ki stoji nedaleč od postaje. »Skozi ta vrata je šlo več kot 2000 ljudi, skoraj vsi so bili Slovenci, ki niso bili ničesar krivi, razen tega, da so ljubili svojo zemljo. O tem, kar se je tu dogajalo, o psiholoških, fizičnih bolečinah, so vsi molčali tudi dolga leta potem,« je pred nekdanjim taboriščem uvodoma dejala Aleksandra Devetak.

Drugi postanek je bil pred zagrajsko postajo. Da so iz Branika in okoliških vasi deportirali večinoma ženske in otroke ter invalide, je obrazložila Dora Levpušček. »Ti pa niso vedeli, kam odhajajo. In ko so pogledali nazaj na vas, so videli svoje požgane domove,« je še dejala. »Tega tragičnega dne, 15. februarja 1944, so Nemci izgnali ljudi v Rihenberku, sedanjem Braniku, Komnu, Tomačevici, Malem Dolu in okoliških vaseh. Akcije so se poleg SS-ovcev udeležili tudi pripadniki kvizlinških enot, med njimi tudi domobranci,« je obrazložila Dora Lepovšček na uradni slovesnosti, ki je potekala v parku za zagrajsko občinsko stavbo. Tu sta po prihodu zastavonoš najprej zadoneli slovenska in italijanska himna, nato pa sta nastopili ženska vokalna skupina Danica in dekliška vokalna skupina Biseri z Vrha. Zapeli so tudi pevci partizanskega zbora iz Šempetra.

Na izgon so se želeli spomniti prav iz Zagraja, ker so njegovi prebivalci, ki so bili priča tistega tragičnega dne, po svojih močeh pomagali izgnancem. »Ni naključje, da je Občina Zagraj pobratena z Branikom,« je spomnila Aleksandra Devetak.

Več v današnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.