Cunami na trgu surovin

Ajdovski Mlinotest je največji proizvajalec testenin v regiji. Delujejo na 25 trgih in zaposlujejo več kot 600 ljudi. Tako kot vsa mlinarska, pekarska in testeninarska branža tudi oni letos poslujejo v zelo zaostrenih okoliščinah. Lani so se, tako kot ostali, spopadali s težavami zaradi koronavirusa, letos so težave drugačne: letina osnovnih surovin je slabša, v poslu s surovinami za živilsko industrijo so se pojavili špekulanti, cene energentov so zrasle, težave so tudi s transportnimi linijami. »Na surovinskem trgu se dogaja pravi cunami, ki meji že na katastrofo,« je stanje slikovito opisal Danilo Kobal, predsednik uprave Mlinotesta.»Leto je izredno težavno. Po devetih mesecih beležimo sicer prihodke, ki so skoraj na ravni lanskega leta, verjamem, da bomo do konca leta prihodkovno celo presegli lansko leto. So pa stroški tako surovin, embalaže, energije, dela in storitev tako enormno zrasli, da bo lanskoletno poslovanje izredno težko doseči, enako velja za rezultate, ki smo jih planirali,« pravi Kobal, ki sedanje stanje na surovinskem trgu primerja s cunamijem. »V tem trenutku imamo na letnem nivoju za osem milijonov evrov večje stopnje stroškov surovin in embalaže in ta številka še ni končna, saj se dnevno soočamo z dvigi cen pšenice, koruze in pšeničnega zdroba durum, da o ceni elektrike in plina sploh ne govorim. Prehajamo v obdobje planiranja za prihodnje leto in vem, da bo izredno težko letos doseči znosen plan, ki ga bomo lahko izvajali v prihodnjem letu,« skrbi pojasnjuje Kobal.

Največ težav povzročajo skoraj 100-odstotni dvigi cene pšeničnega zdroba durum, ki je surovina za proizvodnjo testenin. A tu se skrbi ne zaključijo. Dolgoletni Mlinotestovi dobavitelji celo odpovedujejo pogodbe, ki so jih sklenili v začetku leta. »V zadnjih dveh mesecih se je pač zgodil tak visok dvig cen in količino, ki jo imajo vezano za nas, prodajo drugim po bistveno višji ceni,« dodaja predsednik uprave Mlinotesta. Poleg povišanja cen si v podjetju belijo glave tudi s tem, kako zagotoviti zadostno količino surovin, da bodo izpolnili pogodbene obveznosti do svojih kupcev s področja testenin. »V tem tednu je pšenični zdrob durum dosegel zgodovinsko najvišjo raven odkar kotira na trgu surovin. Enako velja za pšenico. Približujemo se ceni 300 evrov na tono. Tudi to je krepko dosežena doslej najvišja raven, ki smo jo videli v letih 2007 in 2008. Enako velja za koruzo. To niso več 10 ali 20-odstotni dvigi, to so dvigi od 50 do sto odstotkov in kar je najhujše, ni jim še videti konca,« napoveduje Kobal, ki glede na vse povedano dodaja, da bodo tudi cene za končne kupce višje. »Rezerv na stroškovni strani ni, soočamo se tudi s povečanimi stroški dela, energije, transporta ... Rezerve iščemo na vseh področjih, a brez podražitve končnih izdelkov ne bo šlo. Časi poceni hrane, vsaj nekaterih kategorij, so mimo. Govorimo res o izrednih razmerah,« je realen Kobal.