Bratinova vizija se po tridesetih letih uresničuje

»Darko Bratina je že pred tridesetimi leti govoril o dveh Goricah kot o enem mestu, zaradi česar je le nekaj mesecev pred Evropsko prestolnico kulture 2025 res pravi čas, da se poklonimo njegovemu spominu z odkritjem doprsnega kipa.« Tako je povedal Livio Semolič, predsednik združenja Darko Bratina med včerajšnjo svečanostjo v Hiši filma, med katero je nekdanji senator na robu dvora, ki je po njem poimenovan, dobil še doprsni kip.

Livio Semolič je tudi poudaril, da je imel Bratina vizijo, na kateri sta vzklila Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje in zatem še kandidatura za Evropsko prestolnico kulture 2025. Med krajšo svečanostjo je Semolič namenil poseben pozdrav novogoriškemu županu Samu Turelu in goriškemu občinskemu odborniku za kulturo Fabriziu Oretiju, medtem ko sta bila zahvale deležna nekdanji slovenski predsednik Milan Kučan in nekdanji senator Gian Giacomo Migone, Bratinov sodelavec v senatu, ki je veliko let predsedoval komisiji za zunanje zadeve. Kučan in Migone sta pred odkritjem kipa v mediateki spregovorila na srečanju z naslovom Kriza demokracije in vojne, o katerem bomo še poročali.

Kip, ki je postavljen ob vhodu sedeža Kinoateljeja, sta odkrili Majda in Mila Bratina, hčerki pokojnega senatorja. Navzoče je nagovoril še umetnik Giovanni Pacor, ki živi in ustvarja v Štarancanu. »Bratine nisem poznal. Ko sem iz gline oblikoval poteze njegovega obraza, njegovih oči, njegovega nosa, sem začutil, da je bil res dobra oseba,» je ganjeno povedal štarancanski kipar. Pobudo za postavitev kipa v spomin na uglednega Goričana, sociologa, raziskovalca, filmskega kritika in senatorja sta dala družba Transmedia in združenje Darko Bratina, med organizatorji včerajšnjega posveta in svečanosti sta bila tudi Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Kinoatelje, ki ga je Bratina ustanovil leta 1977.

Zagovornik pravic manjšin

Darko Bratina se je rodil v Gorici leta 1942. Študij iz sociologije na tržaški univerzi je zaključil z diplomsko nalogo o narodnih manjšinah. Kot profesor sociologije je predaval v Turinu, Trstu in Gorici. Bratina je bil med drugim predsednik Slorija in član glavnega odbora SKGZ. Leta 1991 je bil prvič izvoljen v senat in leta 1995 je bil prvi podpisnik predloga zaščitnega zakona za slovensko manjšino v Italiji. Umrl je zaradi srčne kapi 23. septembra 1997 v mestecu Obernai nedaleč od Strasbourga, potem ko je še isto jutro pred Svetom Evrope zagovarjal pravice jezikovnih manjšin.