»60% otrok bo delalo v poklicih, ki jih še ni«

»Svet se bliskovito spreminja. Družbeni dogovori, vrednote in sistemi, ki smo jih bili vajeni, dobivajo nove oblike in vsebine in pogled v prihodnost je poln vprašanj,« pravi Alenka Stanič, svetovalka za ključne kadre in specialistka za karierno svetovanje, ki je v sredo predavala v Dijaškem domu v Gorici. Tema srečanja Pogled v prihodnost je na današnji dan, ko obeležujemo mednarodni praznik dela, še kako aktualna: gostja je namreč govorila o tem, kaj lahko v prihodnjih letih pričakujemo na trgu dela in kaj lahko storimo že danes, da bomo na nove okoliščine bolje pripravljeni. Dotaknila se je tudi teme pomena izobraževanja, večnih in izumirajočih poklicev ter demografskih trendov.

PRIHODNOST NI TAKO NEGOTOVA

»Prihodnost je sedaj. Pravzaprav imamo vedno na voljo samo ta trenutek,« meni strokovnjakinja, ki si je za naslovno sliko svojega predavanja izbrala stekleno kroglo. Razmišljanje o prihodnosti je res včasih kot zrenje vanjo, drugače pa je z delom, poklici in gospodarstvom, je prepričana predavateljica: če namreč poznamo mehanizme, opazujemo trende in se znamo prilagajati, je tudi prihodnost nekoliko manj negotova.

DISRUPTIVNE TEHNOLOGIJE

Ko nova tehnologija podre ali spremeni predhodni poslovni model, lahko govorimo o disruptivni tehnologiji. Niso vse nove tehnologije disruptivne, ampak samo tiste, ki na nek način prehitevajo zakonodajo. Kdor si zamisli tako novo tehnologijo in je z njo prvi na trgu, t.i. trendsetter, torej pobere smetano, trendfollowerji pa lahko še nekaj pobirajo in spreminjajo, ostajajo pa le posnemalci. Avtomatizacija in robotizacija ob informatizaciji in ob logistiki se je izkazala kot neverjetno pomembna branža v času covida, ko smo kar čez noč spremenili svoje »mikrologistične« navade.

KREATIVNOST IN FLEKSIBILNOST

Bistveno je upoštevanje demografskih trendov. Če vemo, katera tipologija ljudi bo sestavljala velik del populacije, lahko iz tega sklepamo, katere bodo potrebe in okrog njih iščemo priložnost za delo. Za prihodnost bo absolutno nujno imeti poglobljeno strokovno znanje. Površno znanje bodo kmalu nadomestili roboti in tehnologija. Med kompetence, ki bodo v prihodnosti zaželjene, je Alenka Stanič vključila znanje več jezikov (dvojezičnost ni več nekaj posebnega), poznavanje in uporabo tehnologije, poznavanje drugih kultur (predvsem zaradi migracij), kreativnost, mobilnost in fleksibilnost. Definitivno bosta v prihodnosti potrebni dobra hrana in čista voda ter z njima povezane zaposlitve. Ključnega pomena bodo panoge, kot so zdravje in zdravstvena nega, energetika, informatika, okolje in tudi varnost, saj bodo vedno večje neenakosti v populaciji prinesle trenja. »Če bomo želeli biti uspešni, se bomo morali ukvarjati z visokotehnološkimi izdelki ali pa z vrhunskimi storitvami,« je dejala predavateljica. Ostala bo potreba po učiteljih, mentorjih in znanstvenikih, ki so nenadomestljivi. Pandemija nas je namreč naučila, da učitelj preko ekrana ne more opravljati svojega dela na enak način kakor v živo. Med perspektivnimi poklici bodo tudi manager v bolnišnici, negovalec, osebni trener in terapevt, pravni svetovalec, logistik, manager za sledljivost, inženir mehantronike, elektrotehnike, strojništva, gradbeništva in računalništva, konzultant za poenostavitev procesov, samostojni poklici/podjetniki, bioinformatik, upravljavec socialnih omrežij in kmet.

»60% današnjih osnovnošolcev bo delalo v poklicih, ki jih še ni,« je napovedala predavateljica. Pri tem se poraja vprašanje, kako se lahko nove generacije pripravlja na nekaj, kar še ne obstaja. »Naučiti jih moramo razumevati koncepte, načine, kako najti določen podatek, ohranjati jih moramo kreativne,« je razložila. Ker v šoli ne dobimo vsega potrebnega znanja, je strokovnjakinja podčrtala pomen samoinformiranja in razvijanja lastnih interesov. Na tak način lahko namreč ugotovimo, kateri so naši talenti in sposobnosti.