Na glavo jim v spanju pada omet, stropi in zidovi sob so zaradi pronicanja vode povsem plesnivi. Hrane imajo sicer dovolj, a je slaba: prebivalci Doma Malala se morajo pošteno potruditi, da star in kot kamen trd kruh spravijo vase.
Na nehumane bivalne razmere v Domu Malala pri Fernetičih sta pred dnevi prva opozorila senatorja Riccardo Magi (Več Evrope) in Matteo Orfini (Demokratska stranka), njune besede so v soboto z besedami in fotografijami potrdili tudi stanovalci doma, ki smo jih srečali pred nekdanjo vojašnico finančne policije.
»Hrane sicer dobivamo dovolj, je pa zelo slaba. V glavnem jemo testenine in riž, ki je marsikdaj trd, skoraj surov. Kruha je tudi dovolj, a je več dni star in suh,« je dejal mlajši moški in z rokami nakazal, da so kosi »rotija«, kot pravijo kruhu, bolj podobni kamnom kot pa pekovskim izdelkom.
Hrana še zdaleč ni edina težava, s katero se spopadajo stanovalci sprejemnega centra, ki tu čakajo, ali jim bo tržaška prefektura priznala mednarodno zaščito. Približno 70 (po drugih informacijah 90) ljudi ima za tuširanje na razpolago zgolj dva tuša, ki sta, kot je razvidno s fotografij, ki smo jih pridobili, za povrh še povsem umazana in brez ročne prhe. »Po več ur moramo čakati v vrsti za tuš,« je povedal drug prosilec za azil in dodal, da se morajo v pokvarjenem in umazanem tušu umivati tudi otroci z družinami. V Domu Malala namreč prebiva tudi nekaj družin beguncev, ob našem prihodu se je skupina deklic, domnevno Ukrajink, podila po dvorišču ob vhodu. Potem so tu še umivalniki, ki so povsem zamazani, za povrh pa še zamašeni, da voda iz njih ne more odtekati.
Celotna reportaža v nedeljskem Primorskem dnevniku.