Zidek so gradili »po slovensko«

Sobotni dopoldan je v Gropadi minil v znamenju spoznavanja slovenske kulture in učenja slovenskih izrazov ob popravljanju suhega zidu. Delavnica se je vključevala v dogodke ob Evropskem letu kulturne dediščine in jo je podprlo veliko partnerjev, med katerimi Zavod za celostni razvoj Anima Mundi, Partnerstvo kraške suhozidne gradnje, Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Park Škocjanske jame Slovenija in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

»Delavnica je bila namenjena italijansko govorečim družinam. Odziv je bil izjemen: na začetku smo se res bali, da bo premalo prijav, zdaj pa imamo vsaj 15 prijavljenih za vnaprej, se pravi za prihodnje podobne dogodke,« je povedala Karin Lavin, ambasadorka Evropskega leta kulturne dediščine. Udeleženci iz Trebč, Padrič, Bazovice, Opčin, Repna, Proseka, Milj in Trsta – skoraj 45 jih je bilo in razdeljeni so bili v dve skupini – so bili v glavnem družine oz. posamezni starši z otroki (nekateri so prišli celo brez predhodne prijave).

»Zanimivo je bilo, ker so se morali hkrati učiti slovenskih izrazov in pa veščine suhozidne gradnje: uvodoma smo nekaj razložili v italijanščini, saj drugače ne bi šlo, potem pa smo prešli na slovenščino in stalno ponavljali določene izraze,« je pojasnila delovno metodo. Udeleženci so pozorno spremljali tehniko razvrščanja kamenja na zidu, pravzaprav so sami prispevali k nastajanju urejenega kamnitega mejnega zidka, kot so številni, ki na gosto prepredajo pokrajino. Na sosednjem zidu so bili ves čas prilepljeni večji panoji, na katerih so sproti zapisovali slovenske izraze, ki jih je bilo slišati pri gradnji. Ob kamnu in zidu, so bili še kramp, prekladanje, vezanje, podlaganje in mnogi drugi.

Več v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku.