Zgodovinski mejnik in pomemben precedens

Zgodovinski mejnik, čeprav pričakovan, in pomemben precedens: to je za predstavnike Jusa Opčine in njihovega odvetnika Petra Močnika sodba rimskega drugostopenjskega oz. pritožbenega sodišča, ki je potrdilo odločitev vrhovnega sodišča iz leta 2018, da so zemljišča, zaradi katerih je jus pred leti sprožil spor z Občino Trst, last jusarjev in ne občine.

Sodni senat osmega oddelka civilnega pritožbenega sodišča v Rimu, pristojnega tudi za jusarska vprašanja, ki mu je predsedoval sodnik Nicola Pannullo, je že 22. julija letos razsodil v prid openskega jusa, sodba pa je postala znana šele pred nekaj dnevi zaradi zapletov spričo prvotne prisotnosti v senatu sodnika, ki je bil pred leti zahtevo openskih jusarjev zavrnil. Kot sta na današnji dopoldanski tiskovni konferenci v Prosvetnem domu na Opčinah obrazložila predsednik Jusa Opčine Vladimir Vremec in odvetnik Peter Močnik, je sodišče sprejelo vse tri zahteve jusarjev: ni sicer razveljavilo, ampak je dejansko izničilo razpis komisarja za ločeno upravljanje jusarskega premoženja iz leta 1955, ki je jusarska zemljišča podvrgel ločenemu, se pravi občinskemu upravljanju, dalje se je sklicevalo na državni zakon št. 168 iz leta 2017, ki je v Italiji priznal srenjsko oz. jusarsko lastnino, predvsem pa so sodniki razsodili, da openska jusarska zemljišča niso podvržena nobenemu ločenemu upravljanju oz. služnosti, se pravi, da Občina Trst nima nad njimi nobene pravice. To med drugim velja tudi za zemljišče, kjer naj bi po nekaterih načrtih želeli zgraditi končno postajo morebitne žičnice med Barkovljami in kraško planoto. Zato je upati, da je zdaj konec enajstletne bitke med openskim jusom na eni ter Občino Trst in Deželo Furlanijo - Julijsko krajino na drugi strani, čeprav imata slednji šest mesecev časa, da se pritožita na vrhovno sodišče, ki pa je pred tremi leti že bilo razsodilo v prid jusu.

Sodba pa je tudi pomemben precedens tudi za druge juse oz. srenje, ki se nahajajo v podobnem položaju kot openski in upati je, da se bodo zdaj tudi drugi opogumili in zahtevali izvajanje zakona. To pa ne velja samo za Tržaško in Goriško, ampak tudi za vprašanje srenjske lastnine tako v Italiji kot Evropi, je bilo rečeno na srečanju v openskem Prosvetnem domu.