Zgodba Zorka Jelinčiča tudi za italijanske bralce

»V nastajanju je veliki tigrovski roman.« Pisatelj Dušan Jelinčič je nov literarni podvig napovedal na predstavitvi italijanskega prevoda svojega romana Šepet nevidnega morja, dvanajst tablet svinca. Italijanski naslov dela, ki ga je prevedla Martina Clerici, izdala pa tržaška založba Mladika, se glasi Il mare oltre le sbarre. Storia di un resistente sloveno. Z avtorjem se je v torek v Tržaškem knjižnem središču pogovarjal dr. Aleksej Kalc, zgodovinar in raziskovalec na Inštitutu za slovensko izseljenstvo in migracije na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti.

O Tigru so se zgodovinarji razpisali. Milica Kacin Wohinz je raziskovanju protifašističnega odpora posvetila življenje. »Manjkal je nekdo, ki bi dogajanje literariziral v romanu,« je dejal Dušan Jelinčič, ki se je s svojo knjigo, zdaj dostopno tudi italijanskim bralcem, poklonil spominu na očeta Zorka, enega od ustanoviteljev te revolucionarne domoljubne organizacije. Vire za pisanje je Jelinčič našel ravno med očetovimi zapiski, ki je preživljal težke čase v fašističnih zaporih in si je med prestajanjem devetletne zaporne kazni svoj križev pot skrivoma zapisoval na liste papirja, ki so se na srečo ohranili.

Kot je v torek povedal avtor, je bilo pred samim pisanjem romana potrebno temeljito preiskati zgodbo Zorka Jelinčiča. Pri tem so mu bili v oporo spomini, ki so jih izdali drugi tigrovci: »Še vedno je ostajalo nekaj neznank. Ni mi bilo jasno, kako je lahko moj oče, športen človek in alpinist, ki je bil zdrav kot riba, med svojim zadnjim obdobjem za zapahi hudo zbolel in skoraj umrl. S pomočjo drugih sorodnikov sem ugotovil, da so mu vsak dan dali piti pol litra ricinusovega olja. Rešil ga je prepečenec, ki so mu ga pošiljali od doma.«

Verjel je v nenasilen upor

Tigrovci so bili povečini mladi fantje, ki so se družili na izletih. Ti so bili pravi shodi, na katerih so bodrili narodno zavest udeležencev. Zorko Jelinčič je kot družbeni delavec taka srečanja tudi sam prirejal, verjel je v moč nenasilnega upora fašističnemu potujčevanju. Takratno vzdušje je avtor poskušal torej prenesti v svoj roman, ki si je lani tudi prislužil nagrado Prešernovega sklada.

Spremno besedo za italijanski prevod je prispeval tržaški pisatelj Paolo Rumiz, ki je figuro Zorka Jelinčiča že dobro poznal. Leta 2021 je namreč že napisal spremno besedo za italijanski prevod Jelinčičevih spominov Sotto un cielo di piombo. Memorie di un capo del TIGR. »Ko sem Rumiza prosil, ali bi se lotil tega izziva, je bil počaščen,« je dejal Jelinčič, ki je tržaškemu pisatelju pokazal listke, na katerih je tigrovec zapisoval svoje vtise. Rumiz je Jelinčiča dan po prejetju dragocenega gradiva poklical in mu priznal, da celo noč ni spal, ker so ga očetovi zapisi iz zapora tako prevzeli.