Zakaj italijanski Romi še niso imeli tlakovca spomina

V Evropi jih je razpršenih več, Italija jih še ni imela. Prvi tlakovec v spomin na Rome in Sinte, ki so jih deportirali v koncentracijska taborišča, bodo danes ob 14.30 položili v Trstu, na Trgu Libertà pred železniško postajo. Tam je namreč na violino igral Romano Held, ki so ga maja 1944 aretirali in deportirali v taborišče Dachau od koder se je sicer vrnil, vendar se nikoli ni opomogel. Tri leta po koncu druge svetovne vojne je pri 21 letih umrl zaradi slabega zdravstvenega stanja, posledic deportacije.

Posledice predsodkov

Gre za del daljšega spominskega popotovanja, med katerim bo tržaška judovska skupnost pod okriljem Občine Trst in v sodelovanju z drugimi društvi in organizacijami postavila še 14 medeninastih tlakovcev (ob 12. uri na Katinari tudi slovenski aktivistki Darinki Piščanc). Začetek zgodbe moramo pravzaprav iskati tudi v Toskani. Za spotikavec Romanu Heldu si je prizadeval univerzitetni raziskovalec Univerze v Firencah Luca Bravi (Forlilpsi), ki se posveča preganjanja Romov in Sintov v Italiji in je rekonstruiral njegovo tragično življenjsko epopejo.

Kamen hoče biti odgovor pogosti trditvi, da Romi in Sinti v Italiji niso bili žrtve deportacij, je povedal. Tako kot v Nemčiji so se nad njimi med drugim znašali zaradi njihove nomadske narave, ki je po tedanjem pojmovanju bila vpisana v genih in predstavljala bolezen, ki jo je bilo treba odstraniti, je orisal.

Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.