Za vedno je odšel Vojko Ražem

Danes zjutraj je v Bazovici in širši okolici odjeknila žalostna vest, da je v umrl Vojko Ražem, ki bi prihodnje leto dopolnil sedemdeset let. Še danes bi moral sodelovati na Kamentonu v Kostanjevici, zidarski akciji v gradnji suhozidov. Ražem se je po upokojitvi posvetil ravno suhogradnji. Začel je z obnovitvijo pastirskih hiš in kraških zidov v rojstni Bazovici. Nato je razširil svoj delokrog in skupno obnovil ter spet postavil na noge nad 50 hišk, ki so bile razpršene po kraški gmajni na obeh straneh nekdanje meje in bi drugače tonile v pozabo. Vojko je namreč ljubil domačo kraško zemljo in njeno kulturno dediščino. Njegov konjiček je prerasel v neke vrste neplačan poklic, ki ga je Ražem opravljal z ljubeznijo, ponosom in maksimalno zagnanostjo. Sodeloval je s šolami in drugimi organizacijami. Organiziral in vodil je številne delavnice. Izšolal je kar nekaj ljubiteljev suhogradnje, in primis svojega nečaka. Vojko, ki je zaradi negovanja in obujanja kulturne dediščine prejel številna priznanja, je imel veliko zaslug pri izdaji knjige Stanislava Renčlja »Bazovica v objemu naravne in kulturne dediščine« ter pri sestavi številnih priročnikov o suhogradnji.