Za sintezo klasične izobrazbe in umetne inteligence

Ali imata v obdobju umetne inteligence raziskovanje različnih zgodovinskih obdobij in zlasti antike ter klasična izobrazba še pomen? Na to vprašanje so na prvem srečanju v okviru 59. študijskih dni Draga 2024, ki so se danes popoldne v organizaciji Društva slovenskih izobražencev začeli pod šotorom v parku Finžgarjevega doma na Opčinah, skušali odgovoriti profesor rimske in grške književnosti na Univerzi v Ljubljani Marko Marinčič, razvojna inženirka v podjetju Pipistrel Vertical Solutions v Ajdovščini Tina Paljk ter profesor za filozofijo kulture in znanstveni svetnik na Univerzi na Primorskem Ernest Ženko. Na srečanju z naslovom Vergilij versus ChatGPT? – Vloga klasične izobrazbe v dobi umetne inteligence so govorniki v soočanju z moderatorko Jadranko Cergol nanizali svoje poglede na to temo. Marinčiča umetna inteligenca ne skrbi toliko, na podlagi odgovorov, ki jih ChatGPT daje na določena vprašanja, je to označil za sofisticirano obliko plagiatorstva, zato bo treba postavljati bolj iznajdljiva vprašanja, da umetno inteligenco spraviš v krizo, saj nima motivacije in domišljije, to ima namreč samo človek, saj razmišlja. Objektivna pomembnost klasične izobrazbe pa ni v vrednostnih sistemih, ki bi jih nekateri hoteli preslikati v današnji čas, zgodovinsko gledano pa so prav v antiki iztočnice tudi za današnje artikuliranje, meni Marinčič, ki ga bolj skrbi uporaba umetne inteligence npr. v vojaške namene, kjer si npr. orožje samo izbere tarče. Na to je opozoril tudi Ženko, ki pa je prepričan, da številne generacije prisegajo na antiko, tu se po njegovih besedah ni nič spremenilo. Kar daje klasična izobrazba, je to, da za razliko od ChatGPT, ki daje le odgovore, nudi vprašanja in kritično interpretacijo in le sinteza enega in drugega nas lahko vodi naprej, meni Ženko, ki je še dodal, da govoriti o mejah tehnologije je pobožna želja, opozoril pa je tudi na t.i. transhumanizem oz. prepričanje, da je človek zmožen s pomočjo umetne inteligence premagati smrt in postati bog. Za Tino Paljk umetna inteligena ne dojema besed kot človek, vsaka beseda je šifrirana. Zelo dobra je v razumevanju človekovih besedil, ko pa pride do določenih vprašanj, se začnejo napake. Na klasični gimnazij pa se človek uči, da imajo besede več pomenov in klasična izobrazba daje tako orodje za razmišljanje in razumevanje pojmov zunaj besede, meni Paljk, ki je opozorila tudi, da je tehnologija nastala, ker je človek len ter želi zmanjšati porabo in stroške ter več zaslužiti. Drugače bi predavateljica sedanjemu klasičnemu izobraževanju želela dodati še nekaj znanstvene kulture.

Udeležence prvega srečanja Drage 2024 je uvodoma nagovoril predsednik DSI Martin Brecelj, svoj pozdrav pa so prinesli senatorka Tatjana Rojc, deželni svetnik Marko Pisani, predstavnica Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Breda Zalašček, generalni konzul Republike Slovenije v Trstu Gregor Šuc, predsednica Slovenske kulturno-gospodarske zveze Ksenija Dobrila in deželna tajnica stranke Slovenska skupnost Fulvia Premolin.