Za delo in študij na daljavo nujna hitra spletna povezava

V obdobju pandemije novega koronavirusa moramo ostati doma, od koder delamo, učenci in dijaki pa sledijo pouku in nabirajo učno gradivo prav tako po spletu. Pri tem je seveda poglavitna hitra internetna povezava, ki pa žal ponekod na Tržaškem in sploh na mnogih obmejnih območij še ni dostopna. Širokopasovna internetna povezava (ADSL) je v tržaški pokrajini prisotna v vseh občinah, vendar je to že zastarela tehnologija, ki ni kos novim zahtevam.

Hitro povezavo zagotavljajo danes nove tehnologije širokopasovnega dostopa preko optičnih vlaken, kot sta t. i. tehnologija FTTH (Fiber to the Home – optika do doma), ki optična vlakna namešča dejansko v domove in nudi izredno hitro spletno povezavo, ter tehnologija FTTC (Fiber to the Cabinet – optika do najbližje telefonske centrale). V slednjem primeru je hitrost odvisna od razdalje med gospodinjstvom in centralo. Tehnologija FTTH je na Tržaškem malo razširjena, kvečjemu se je poslužujejo v industrijskem sektorju in podjetjih, pač pa je tu dokaj razširjena tehnologija FTTC. Vendar ta ni enakomerno porazdeljena po ozemlju. Če so občine Trst, Devin - Nabrežina in Milje načeloma še kar dobro opremljene za visokohitrostni pretok informacij, so občine Dolina, Repentabor in Zgonik v hudih težavah.

V teh občinah imajo gospodinjstva dejansko na voljo le »staro« ADSL povezavo, kot je razvidno iz objavljenega zemljevida. K temu pa gre dodati, da če je določena občina opremljena z optičnimi vlakni, to še ne pomeni, da z njo razpolagajo vsa naselja: marsikatera vas je prikrajšana, ker je kabli ne dosegajo. Kraški predel tržaške občine je tako le delno pokrit: na Opčinah povezava FTTC obstaja, pri Banih, Ferlugih in v Trebčah tudi, sega seveda do padriškega znanstvenega parka, Padriče in Gropada pa sta v glavnem izvzeta.

Podobno velja za zahodni Kras, kjer niso vse vasi enako opremljene.

Da so občani v obdobju izolacije zaradi tega v hudih težavah, so potrdili župani Sandy Klun (Dolina), Tanja Kosmina (Repentabor) in Monica Hrovatin (Zgonik). Sicer je počasnost uvajanja širokopasovnega dostopa preko optike do doma že star problem, ki se vleče (pre)dolgo časa in zadeva velik del države. O tem je med drugim tekla beseda pred nekaj meseci na srečanju med slovensko senatorko Demokratske stranke Tatjano Rojc in predstavniki Slovenskega deželnega gospodarskega združenja ter zveze Confartigianato, nato pa se je senatorka 28. februarja sestala s slovenskimi župani v FJK.

Namen srečanja je bil izmenjati informacije o raznih vprašanjih v posameznih občinah, v pretres pa so vzeli tudi zemljevid, ki nazorno prikazuje, kako je z optičnimi vlakni v FJK oz. na Tržaškem. Zemljevid je pripravila družba ST Next Telecommunication, ki je zadolžena za optična vlakna v FJK. S srečanja je med drugim izšlo, da je slika na obmejnem območju slaba, še zlasti na Goriškem, saj npr. v občinah v Sloveniji, kjer je FTTH dejansko standard, ne morejo razumeti, zakaj imajo težave v odnosih s sosednjimi občinami na italijanski strani, je povedala senatorka Rojc. To se je dogajalo še pred pandemijo, položaj se je zdaj seveda izrazito poslabšal. Jasno pa je, da problem, ki se vleče dalj časa, se ne bo rešil v nekaj tednih.

Senatorka je s tem seznanila tudi deželnega predsednika Massimiliana Fedrigo med videokonferenco 25. marca. Predlagala je, naj se gospodinjstva v občinah, kjer ni optičnih vlaken, vsaj lahko povežejo na internetno povezavo lokalnih uprav, a Fedriga na to po njenih besedah ni odgovoril.

V Dolini, na Repentabru in v Zgoniku razpolagajo z optičnimi vlakni le občinske uprave. Dolinski župan Sandy Klun je razložil, da so poskrbeli za napeljavo optičnih vlaken do občine in gledališča v Boljuncu, a to je bilo vse. Prebivalci raznih vasi imajo veliko težav in več občanov že protestira. Deželna vlada je obljubila, da bo ukrepala, a doslej še ni bilo odziva, zato je potrebno pritisniti na deželne upravitelje, pravi Klun. Tega mnenja je tudi repentabrska županja Tanja Kosmina, ki je sicer povedala, da so se v Repnu le začeli povezovati z optičnimi vlakni. Težave pa so drugod, od Fernetičev do Cola in pod Tabrom, kjer so nekateri celo sploh brez spleta. Poleg tega so na Colu težave tudi z mobilno linijo, saj se telefoni večkrat povežejo na slovensko telefonsko omrežje. Ko bi župani skupaj protestirali, bi se morda kaj premaknilo, je poudarila Kosminova.

Težave so tudi v Zgoniku. Optična vlakna je deželna družba Insiel v okviru projekta Ermes napeljala do občine, Osnovne šole 1. maja 1945 in telovadnice, drugače prebivalci razpolagajo le z navadno ADSL povezavo. Pri projektu je sodeloval občinski svetnik Jan Sossi; ta z Dorjanom Sancinom upravlja podjetje, ki ponuja internet preko brezžične povezave. Še najhujši problem pa predstavlja zgoniška obrtna cona, je poudarila županja Monica Hrovatin, kjer ravno tako krvavo potrebujejo optična vlakna. Sicer naj bi se na osnovi časovnice z dne 3. marca letos, ki jo je objavila družba Open Fiber (ta naj bi v Italiji skrbela za napeljavo tehnologije FTTH), dela v Zgoniku, na Repentabru in v Dolini začela v letu 2021.