»Z vrnitvijo Narodnega doma Slovencem počastimo spomin na junake«

Toplo jesensko sonce in rahel piš sta na bazovski gmajni pospremila svečanost v spomin na 91. obletnico ustrelitve Ferda Bidovca, Franja Marušiča, Alojza Valenčiča in Zvonimirja Miloša. Četverico pripadnikov tajne domoljubne organizacije Borba je posebno fašistično sodišče za zaščito države 5. septembra 1930 obsodilo na smrt s strelom v hrbet, umorili so jih dan kasneje ob zori.

Proslavo sta povezovala igralca Slovenskega stalnega gledališča Primož Forte in Nikla Petruška Panizon, slavnostna govora so organizatorji letos zaupali toskanskemu senatorju in predsedniku parlamentarne komisije za ustavna vprašanja Dariu Parriniju in profesorju, politiku ter pisatelju Borisu Pangercu. Še pred uradnim začetkom svečanosti, je nekaj minut po 15. uri publika z aplavzom sprejela udeležence spominskega pohoda, ki so vkorakali na prizorišče.

Za uvodni pozdrav je poskrbel Milan Pahor, predsednik odbora za proslavo Bazoviških junakov pri Narodni in študijski knjižnici, ki je opomnil, da je 8. avgusta letos Zavod za varstvo kulturne dediščine v Furlaniji - Julijski krajini sprožil postopek za priznanje statusa kulturnega pomena spomeniku Bazoviškim junakom.

Ob glasbeni spremljavi žalostinke Žrtvam, ki sta jo zapela mešana pevska zbora Lipa in Rdeča zvezda pod vodstvom Tamare Ražem Locatelli in Rada Miliča ob spremljavi harmonikarja Mirana Pečenika, so k spomeniku predstavniki političnih, kulturnih in borčevskih organizacij položili vence.

»Biti Slovenec nikoli ni bilo lahko. Bazoviški junaki so začrtali prve korake v smeri boja proti totalitarnim režimom,« je prisotne nagovorila ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch, ki je poudarila, da je sporočilnost žrtev v Bazovici tako velika, da bi moral to postati spomenik evropskega pomena.

»Na tej zemlji se je pisala zgodovina Evrope in Evropejcev,« je poudaril senator Parrini in se z navdušenjem spomnil lanskoletnega poklona predsednikov Italije in Slovenije pred spomenikom Bazoviškim junakom. Senator, ki v vračanju Narodnega doma slovenski skupnosti v Italiji vidi najboljši način za počastitev spomina na štiri junake, je poudaril na etnocidno naravo obmejnega fašizma in opomnil, da je treba boleč spomin gojiti, ga spoštovati, predvsem pa ga varovati potvarjanjem.

»Smo res vredni žrtve štirih junakov?,« se je v svečanem govoru spraševal Pangerc, ki si je zaželel, da bi se slovenski narod poenotil, krovni organizaciji Slovencev v Italiji pa združili in stremeli k skupnim ciljem. »Drža slovenske politike, ki nacizem enači s komunizmom, pri čemer pozablja na grozodejstva fašizma, meče senco na ta spomenik,« je povedal in mlade pozval naj presežejo stare zdrahe in napišejo novo svetlo stran slovenske zgodovine. Svečanost, ki se je je udeležila lepa množica ljudi, je po tradiciji sklenila neuradna himna Primorske Vstajenje Primorske.

Več v torkovem Primorskem dnevniku