Proces nadaljevanja evropske integracije oz. širjenja Evropske unije je zastal, medtem ko bi morala biti vključitev Balkana v EU prioriteta, ker ta vključitev pomeni tudi stabilizacijo tistega območja, pomembna pa je tudi za Italijo, ki ima svoje interese in vlogo na tem območju. To je bilo slišati na posvetu, ki ga je 4. junija popoldne v dvorani Giubileo na tržaškem nabrežju z naslovom Balkan na razpotju evroatlantske integracije priredil študijski center Dialoghi Europei v sodelovanju s študijskim centrom za mednarodno politiko CeSPI.
Na srečanju, ki ga je vodil predsednik centra Dialoghi Europei Štefan Čok, so nastopili bivša poslanka Tamara Blažina, generalni sekretar Srednjeevropske pobude Roberto Antonione, raziskovalka centra CeSPI Raffaella Coletti in predsednik fundacije NATO Defense College Alessandro Minuto Rizzo, medtem ko je zaključke podal bivši vladni podtajnik za zunanje zadeve in sedanji predsednik centra CeSPI Piero Fassino. Sogovorniki so med drugim potožili nad trenutnim nezanimanjem glede integracije Balkana v EU in NATO ter odsotnostjo Italije v tem procesu, medtem ko bi moralo to biti njena strateška prioriteta. Cilj je stabilnost balkanskega območja, kjer si vsekakor še vedno želijo vključitve v EU, vendar z odsotnostjo jasne časovnice obstaja tveganje, da bo na Balkanu razočaranje in da se bodo obrnili k drugim akterjem, kot so Rusija, Turčija in Kitajska.
Sicer je članstvo v NATO manj pomembno od tistega v EU, vendar je pomembno, ker zagotavlja stabilnost in varnost. Evropska integracija Balkana (in to ne le na ravni vlad, ampak tudi na ravni civilne družbe) pa je pomembna navsezadnje tudi za Italijo, ki je prvi oz. drugi najpomembnejši gospodarski partner tamkajšnjih držav ter ima na tem območju svoje strateške, trgovske, gospodarske, turistične, kulturne in zgodovinske interese. Vendar je glede tega v sedanji italijanski vladni večini trenutno zaznati hlad, kar pa je samomorilsko, saj se s tem prepušča prostor drugim državam.