Z rešeljikinim medom pristal na drugem mestu v prvi ligi

Kraško rastlinje in podnebje omogočata pridelavo zelo kakovostnega medu. Vpliv obmorske mikroklime pa je najbrž tisti dodatek, ki čebeljemu pridelku zagotovi, da se lahko uspešno kosa z najboljšimi v Italiji. Dokaz za to sta dve novi priznanji, ki jih je prejel barkovljanski čebelar Goran Košuta: septembra je na 44. tekmovanju v kakovosti medu »Tre Gocce d’Oro – Grandi Mieli d’Italia« osvojil dve pomembni nagradi. Eno »kapljo« (od treh) si je prislužil njegov poletni cvetlični med, dve pa med rešeljike.

Organizatorji so v ocenjevanje prejeli kar 1220 vzorcev medu 439 čebelarjev iz vseh italijanskih dežel. 17 se jih je uvrstilo v razred najboljših, 167 jih je prejelo drugo nagrado, 441 pa tretjo. 37-letni čebelar iz Barkovelj je sicer v zadnjih letih na tekmovanju, ki velja za najpomembnejšega v Italiji, že osvojil nekaj priznanj, prvič pa je bil v kraju Castel San Pietro Terme pri Bologni nagrajen med rešeljike, kar je našega sogovornika še posebej osrečilo.

»Rešeljika je nastopila v prvi ligi in se uvrstila na drugo mesto, kar potrjuje, da je kraški med zelo kakovosten,« nam je povedal Goran Košuta, ki je sicer po poklicu policist, s čebelarstvom pa se s sestro Manjo ukvarja v prostem času. Priznanje, ki ga podeljuje italijanski nacionalni observatorij za med, razume kot potrditev stroke. »Moj med vsi hvalijo, vendar potrebujem tudi povratno informacijo strokovnjakov. Ta nagrada mi je v veliko zadoščenje,« nam je povedal.

Strokovna komisija je v Bologni ocenjevala videz medu (se pravi čistost in barvo izdelka), njegovo strukturo, vonj in okus. V primerih redkejših oziroma bolj lokalnih vrst, kot je na primer med rešeljike, sledijo še laboratorijske analize, ki so v primeru Gorana Košute potrdile, da gre za pridelek, v katerem je zgolj nektar cvetov divje češnje.

Ker tekmovanju ocenjujejo zgolj svež med, se je barkovljanski čebelar kot rečeno odločil za sodelovanje s poletnim cvetličnim in rešeljikinim medom. Razlog za takšno odločitev je pravzaprav zelo enostaven: letina ni bila dobra, kar pomeni, da je izbor letošnjih vrst medu revnejša kot v preteklosti.

»Medu je bilo letos podobno kot lani, se pravi malo. Maja in junija je bilo precej dežja, nato pa je nastopila dolga suša. To pomeni, da medu iz akacije sploh nisem pridelal, ker je dež spral nektar iz cvetov. K sreči rešeljika cveti aprila in takrat je bilo vreme suho. Nekaj lipe je letos zgolj v cvetličnem medu. Zaradi suše nimamo medu iz bršljana – ta navadno cveti sredi septembra, letos pa so se cvetovi, sicer redki, pojavili šele v začetku oktobra, ko je za proizvodnjo medu prepozno,« nam je razložil Košuta, ki pa je tudi poudaril, da je kljub majhni količini kraški med očitno zelo kakovosten.

Več v današnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.