Z Bidnom ZDA bolj pozorne do Evrope

Kar se je zgodilo 6. januarja v Washingtonu s poskusom somišljenikov na lanskih novembrskih volitvah poraženega in skoraj že bivšega predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa, ki so želeli zasesti ameriški kongres, je zelo huda rana na telesu tamkajšnje demokracije in kaže na razklanost družbe v ZDA na etnično-rasni podlagi. Na področju mednarodnih odnosov, zlasti tistih med ZDA in Evropsko unijo, pa je upati, da bo v ameriški zunanji politiki zopet prevladala multilateralna vizija, veliko je upanja tudi glede jugovzhodne Evrope in Balkana, kjer pa ima največje naloge in odgovornosti Evropska unija. Te misli so izhajale iz ponedeljkovega večernega spletnega srečanja študijskega centra Dialoghi Europei, ki je bilo posvečeno ravno nedavnemu dogajanju v ZDA po novembrskih volitvah, na katerih je demokrat Joe Biden premagal republikanskega predsednika Donalda Trump. Ta ni sprejel poraza in je stalno govoril o volilnih goljufijah, ZDA pa se zdaj soočajo z institucionalno in politično krizo ter krizo vrednot, kot je doslej še niso poznale in ki bo pustila sledove in rane, menijo v centru Dialoghi Europei.

O teh vprašanjih se je predsednik centra Štefan Čok pogovarjal s tremi gosti oz. poznavalci, kot so zgodovinarka in vodja oddelka za humanistične študije Univerze v Trstu Elisabetta Vezzosi, vodja italijanske delegacije v socialdemokratski poslanski skupini v evropskem parlamentu Brando Benifei in generalni sekretar Srednjeevropske pobude Roberto Antonione, ki so vsak iz svojega zornega kota podali poglede o dogajanju.

Več v današnjem (sredinem) Primorskem dnevniku.