Nemirna Palestina, zibelka treh monoteističnih ver, ki proglašajo mir kot univerzalno vrednoto, je tragično ogledalo človeštva, njegovih zablod in ponavljajočih se vzorcev neracionalnega sovraštva, ki zamegli um in ne dopušča možnosti resne analize vzrokov za nastanek sporov in njihovo razrešitev po mirni poti. To, kar se zdaj dogaja na Bližnjem Vzhodu, je norost. Namesto sočustvovanja z vsemi žrtvami nasilja se v svetovni javnosti pod vplivom politike širi zgolj navijaštvo za eno ali drugo stran in oži prostor kritičnim mislim, je bilo slišati na srečanju o Palestini, ki ga je pretekli četrtek organiziral SDD Jaka Štoka v Kulturnem domu Prosek-Kontovel.
O tragičnih dogodkih teh dni v Gazi sta pred številnimi poslušalci razpravljala novinarja Marko Marinčič in Erik Valenčič, pogovor pa je vodil Jadran Vecchiet. Morilski napad podivjanih pripadnikov gibanja Hamas na judovska naselja 7. oktobra letos in maščevalni odgovor izraelske vojske, ki je še v teku, je le posledica že 75 let nerazrešenega položaja Palestincev v regiji. Že ob nastanku izraelske države leta 1948 je svoje domove zapustilo 750 tisoč Palestincev, položaj njihovih potomcev pa je iz leta v leto slabši. Gaza, pravi Valenčič, je največje koncentracijsko taborišče na svetu, pravi primer apartheida, kar priznavajo tudi mnogi Izraelci. Na območju, ki je po površini veliko kot občini Koper in Piran skupaj, živi več kot 2 milijona prebivalcev. Razmere v njem so obupne in nas ne sme čuditi, če se širita odpor in sovraštvo. Navsezadnje so se tudi Judje v varšavskem getu uprli in to upravičeno, je povedal slovenski novinar, ki je na svoji poklicni poti poročal s številnih vojnih območij, od Afganistana do Ukrajine.
Hamas, ki je v Gazi pregazil laični Al Fatah in se povzpel na oblast po demokratični poti, predstavlja s svojo skrajno politiko vodo na mlin izraelski nacionalistični desnici, ki nasprotuje razrešitvi spora s Palestinci po mirni poti. Na Zahodnem bregu, ki naj bi po sporazumu v Oslu iz leta 1993 pripadal Palestincem, izvaja Izrael kolonialistično zasedbo s primesmi etnične večvrednosti in oženjem življenjskega prostora domorodcev. Palestinska uprava nadzoruje na Zahodnem bregu zgolj še 18 odstotkov ozemlja s 163 razpršenimi naselitvenimi območji, vse ostalo je pod nadzorom izraelske vojske, 62 odstotkov ozemlja pa pripada judovskim naselbinam, ki so med sabo povezana z ograjenimi in video nadzorovanimi cestami, ki Palestincem niso dostopne, je povedal Marinčič, kolumnist in nekdanji urednik našega dnevnika. Tudi v Hebronu je 200 tisoč Palestincev talcev 300 judovskih verskih skrajnežev (varuje jih 1500 vojakov), ki si lastijo Abrahamov grob, čeprav je to sveti kraj tudi za kristjane in muslimane.
Več v današnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.