»Bidovec je mirno sedel in gledal v strop. V okovanih rokah je držal cigareto, jo nosil k ustom in kadil. “Da,” je dejal, “saj je pravzaprav boljše, da nas ustrelijo. To bo svetu jasen dokaz, da na tem kosu zemlje živi ljudstvo, ki resnično trpi.”«
Tako je leta 1934 v zagrebškem časopisu primorskih emigrantov Istra pisal Ciril Kosmač, slovenski pisatelj, ki so mu sodili na prvem tržaškem procesu, a so ga oprostili zaradi mladoletnosti, oziroma pomanjkanja dokazov. Prispevek je bil leta 2020 objavljen v zbirki Kosmačevih novel Lovim pomladni veter.
»Vsakemu od štirih junakov je posvetil nekaj vrstic,« je včeraj dopoldne v Narodnem domu v Trstu na odseku za mlade bralce Narodne in študijske knjižnice dejala slovenistka, literarna zgodovinarka in upokojena gimnazijska profesorica slovenščine Marija Mercina. Njeno predavanje z naslovom Bazovica, mejnik v Kosmačevem življenju in ustvarjanju sta ob 92-letnici smrti bazoviških junakov priredila Krožek Krut in Zveza vojnih invalidov. Avtorica je srečanje posvetila vsem borcem proti fašizmu, tudi svojemu očetu, ki so ga fašisti strpali v zapor, ko je ob obletnici smrti Bidovca, Marušiča, Valenčiča in Miloša obesil slovensko trobojnico.
Več v današnjem (petkovem) Primorskem dnevniku.