Volk ob 13. juliju: Povabilo v 21. stoletje

Generalni konzul Republike Slovenije v Trstu Vojko Volk se je odzval na poročanje o večeru, ki ga je na dvorišču Slovenskega kulturnega društva Barkovlje preteklo sredo priredila Demokratska stranka na temo priložnosti in tveganj, ki jih ponuja 13. julij oz. nedavno srečanje predsednikov Slovenije in Italije ob stoletnici požiga Narodnega doma v Trstu, ko sta skupaj obiskala tudi spomenik bazoviškim junakom in bazovski šoht. Volk se je kritično odzval na besede politologa Paola Segattija, ki je spregovoril ob senatorki Tatjani Rojc in novinarju Alfonsu Di Levi. Konzulov zapis objavljamo v celoti v tiskani izdaji.

»Priložnosti in tveganja, ki jih ponuja 13. julij« je bil naslov debatnega večera v organizaciji Demokratske stranke, ki je veliko obetal. Govorilo naj bi se o pomenu vrnitve Narodnega doma slovenski manjšini, o obisku dveh pogumnih predsednikov pred spomenikoma v Bazovici in seveda o pomenu teh dogodkov za prihodnost in sožitje med Slovenci in Italijani. Priložnosti in tveganja so namreč nekaj, kar se lahko zgodi samo za naprej. A se je – kot kaže poročilo Primorskega dnevnika – več govorilo o preteklosti, o starih zamerah in o še vedno zakoreninjenih strahovih. Vse to pa so stvari, ki nas kot družbo ne vodijo v boljšo prihodnost, ampak nas silijo v stopicanje na mestu ali še huje, nazadovanje v preteklost. Slovenci in Italijani v teh krajih pa potrebujemo preboj v prihodnost, zato je zdajšnja priložnost enkratna, predvsem pa preveč dragocena, da bi jo prepustili tistim, ki si ne upajo zapustiti ugodja statusa quo, v katerem sicer ni tveganj, a tudi ne napredka.

Medtem ko se je senatorka Tatjana Rojc držala napovedane teme in iskala pozitivne strani vrnitve Narodnega doma in obiska dveh predsednikov na dveh ključnih obeležjih spomina dveh narodov v Bazovici, je njen sogovornik Paolo Segatti ostal ujetnik preteklosti. Še več, do obeh dejanj je izrazil celo vrsto pomislekov in strahov; strah ga je, ker sta predsednika z gesto spoštovanja do vseh mrtvih izzvala politike, »ki stremijo k izgradnji identitet«, strah ga je »dejstva, da je desnica, pravzaprav stranka Liga to (vrnitev) podprla« in skrbi ga, »ker je član fundacije Narodni dom tudi slovenski konzul« in je to lahko »prvi korak v smeri iredentističnega trikotnika«. Dvakrat sem moral vse to prebrati, da sem sploh lahko verjel lastnim očem. Najprej sem poskušal razumeti, kako je lahko sporno, da je neka stranka (Liga) podprla vrnitev Narodnega doma, potem pa sem se trudil razumeti razlago skovanke »iredentistični trikotnik«, a priznam, da mi ni uspelo razumeti, kako bi lahko Slovenci ogrožali Italijo. Sem pa razumel sporočilo, pravzaprav očitek.

Več v današnjem (sobotnem) Primorskem dnevniku.