»Voda se je v ladjo stekala kot reka in je ni bilo mogoče več ustaviti«

Potem ko so v petek našli še truplo zadnje pogrešane osebe v potopljeni luksuzni jahti Bayesian, v brodolomu ob obali Porticella vzhodno od Palerma je umrlo sedem od 22 ljudi, ki so bili v času nesreče na krovu plovila (12 potnikov in deset članov posadke), je včeraj pred novinarji spregovoril tožilec Ambrogio Cartosio, ki je sicer sprožil preiskavo proti neznanim osebam zaradi suma kaznivega dejanja povzročitve brodoloma iz malomarnosti in več ubojev iz malomarnosti. Ker je potop »nepotopljive« ladje sprožil celo vrsto ugibanj, smo za mnenje vprašali kontovelsko-kriškega kapitana Franca Sedmaka, poveljnika ledolomilca Laura Bassi tržaškega inštituta za oceanografijo in eksperimentalno geofiziko, ki vsako leto odpluje na raziskovalno odpravo na Antarktiko.

Ni prav običajno, da se potopi tehnološko dovršena jadrnica. Kaj vi menite o tej nesreči?

Najprej bi izpostavil, da točnih pojasnil za hiter potop ladje ne bo mogoče potrditi, dokler ladje ne izvlečejo. Na tem mestu lahko le ugibam. Osebno sem si v preteklih dneh postavil celo serijo vprašanj, začenši s tistimi, ki zadevajo veter. Je potop ladje povzročil tornado, kot se je sprva ugibalo, ali tako imenovani downburst. Razlika med tema dvema vetrovnima sistema je velika.

V čem je razlika med tema dvema vetrovoma?

Tornado je vrtinčast veter in njegovo moč merimo z lestvico. Stopnje so razvrščene od 0, ki povzroči malo škode, do 5, ki izbriše vse, kar mu pride nasproti. Downburst je navzven bruhajoč veter. V preteklih dneh so se širile informacije, da naj bi v času neurja veter pihal s hitrostjo 150 km/h. Ta moč je primerljiva z našo močno burjo. To nikakor ne more biti vzrok za brodolom takšne ladje.

Bi brodolomu lahko botrovala človeška napaka?

Tega ne morem reči, čeprav menim, da so bile storjene napake iz malomarnosti. Točno ne vem, kako je bila zasnovana ta ladja, a prav gotovo je imela vodotesne predelke, ki pa niso zadržali vdiranja vode. Ta se je v ladjo stekala kot reka, ko je dobila pot, je ni bilo več mogoče ustaviti.

Govori se tudi, da so bila med neurjem vratca plovila odprta, kar bi pojasnilo hitro vdiranje vode.

Če je bilo zares tako, bi lahko pojasnili hiter potop, a dokler ladje ne izvlečejo, ne bomo vedeli.

Bi bila lahko vratca pred potopom odprta in potem zaprta oz. bi se zaprla pod pritiskom vode, kar bi lahko otežilo delo preiskovalcev?

Ne, to ni mogoče. Ladijska vratca imajo poseben mehanizem zapiranja, ki nima nič skupnega s hišnim.

V oči bode dejstvo, da je bilo rešenih devet od deset članov posadke, od potnikov pa jih polovica ni preživela. Kako si vi to razlagate?

Zelo enostavno. Ko se je razbesnelo neurje, je kapitan ladje na krov plovila poklical vso posadko in z njo začel kljubovati neurju. Če je bilo plovilo primerno zavarovano že pred nevihto, potem kapitanu zares ni bilo potrebno prebujati potnikov. Ustvarjanje panike v takšnih okoliščinah ni primerno. A to seveda velja samo v primeru, če je vse narejeno tako, kot bi moralo biti. Če pa kapitan ni bil prepričan, da je bilo vse storjeno za varnost, pa bi bilo bolje zbrati potnike in jih pripraviti tudi na najhujše.

Kaj pa potniki, ki so se rešili?

Tudi v tem primeru obstaja razlaga. Do nesreče je prišlo ponoči. So ljudje, ki se ob najmanjšem šumu zbudijo, in ljudje, ki spijo kot top. Očitno je, da so na krov plovila prišli tisti, ki jih je nevihta prebudila in ki so se prestrašili.

Bi lahko posadka pomagala pri reševanju tistih, ki se niso pojavili na krovu?

O tem zares ne bi sodil, a v primeru, ko začne voda vdirati, je težko ukrepati. Takrat je že prepozno.

Bi lahko to tragedijo pred Palermom preprečili?

Če je bilo za tisto noč izdano opozorilo pred nevihtami, bi bilo brodolom mogoče preprečiti.

Kako?

V takšnih primerih je treba zapustiti sidrišče, z ladjo je bolje odpluti na odprto morje. Na krovu mora biti postavljena straža. Nič se ne sme prepustiti naključju. V primeru neurja je primerno vklopiti tudi motorje in kljubovati vetru.

Na Siciliji so takšni vremenski pojavi kar pogosti. Kako je pri nas?

V zadnjih letih tudi pri nas videvamo vedno bolj silovite vremenske pojave, ki so tudi bolj pogosti kot nekoč. In prav zato je treba biti dobro pripravljen na izredne razmere.

Kaj bi svetovali Tržačanom, ki se s svojimi jadrnicami odpravljajo na križarjenje?

To, kar sem že prej povedal. V primeru opozoril pred nevihtami se je treba postaviti pod veter, zapreti vsa vratca na plovilu, se dobro privezati s kakšno dodatno vrvjo. Če nič od tega ni mogoče, potem se je bolje zateči na odprto morje in na ta način preprečiti, da bi močan veter odnesel plovilo proti skalam ali na obalo.

Ste vi kot izkušeni morjeplovec kdaj do

živeli tako močan veter, da ste tvegali brodolom?

V slabih vremenskih razmerah sem plul večkrat, a brodoloma nikoli nisem tvegal.

Pred vami je nova raziskovalna ekspedicija. Kdaj boste odpluli proti Antarktiki?

Po Barcolani. Letos prvič ne bomo obpluli sveta. Ker so razmere na Bližnjem vzhodu in v Rdečem morju še kritične, bomo kurz Laure Bassi naravnali povsem drugam. Ne bomo šli v Rdeče morje, ampak proti zahodu skozi Gibraltar, čez Atlantik in skozi Panamski prekop, preko Pacifika do Nove Zalandije. Vrnili se bomo po isti poti kot ponavadi, z vetrovi v krmo in mimo rta Horn na skrajnem jugu ameriške celine in nato čez Atlantik do Gibraltarja v Sredozemlje in Jadran.

Za koliko bo vaša letošnja pot proti Antarktiki daljša?

Za približno teden dni.