Po folklornem izročilu naj bi bil fašizem tako učinkovit sistem, da vlaki niso nikoli zamujali. Postfašisti pa očitno niso podedovali učinkovitosti predhodnikov. Včerajšnje odprtje potujoče razstave na Vlaku spomina na eksodus se je na drugem tiru tržaškega kolodvora začelo s štiridesetminutno zamudo.
Zamuda ni bila prva neskladnost med vabilom in dogajanjem. Najavljeno je bilo namreč, da bo vlak na prvem tiru tržaške postaje. Dejansko je ugledne goste čakal na drugem tiru, na prvem pa sta bila ustavljena dva moderna vlaka. Marsikomu se je porodila slutnja, da sta bila tam, da bi prekrila silos in njegove »goste« - migrante.
Poleg premierke Giorgie Meloni se je odprtja udeležilo več ministrov, predsednik Furlanije - Julijske krajine Massimiliano Fedriga, župan Roberto Dipiazza in marsikateri parlamentarec, deželni in občinski svetnik ter odbornik.
V štirih razstavnih vagonih ekrani in panoji predstavljajo zgodovino eksodusa. V določeni meri kontekstualizirajo tudi dogajanje in omenijo fašistično »politiko de-slovanizacije« (napovedanih panojev o deportiranih italijanskih vojakih po letu 1943 pa ni).
O vsebinah na ekranih lahko poročamo sicer bolj malo, saj je med našim ogledom izpadla elektrika. V naslednjih vagonih je govor o »Italijanih, umorjenih le, ker so bili Italijani« in o »etničnem čiščenju«, na ogled pa je tudi blago, s katerim so ezuli odšli.
Vlak bo še jutri (v nedeljo) na ogled v Trstu, potem bo zapeljal po italijanskem polotoku in potovanje sklenil čez dobra dva tedna v Tarantu.
Več v jutrišnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku.