Večina anketirancev meni, da se je stanje javnega zdravstva poslabšalo

Velika večina Tržačanov, ki je sodelovala v anketi tržaške Koordinacije za zaščito javnega zdravstva, meni, da se stanje javnega zdravstva in teritorialnih storitev v zadnjih letih ni prav nič izboljšalo. Kar 75 odstotkov vprašanih je namreč navedlo, da se je v primerjavi s položajem pred 5-6 leti pravzaprav poslabšalo. 39-odstotkov vprašancev se skoraj vsakič, ko se obrne na javne zdravstvene storitve, iz takega ali drugačnega razloga, znajde v škripcih, 52-odstotni delež anketirancev pa se srečuje s težavami pri uporabi javnih zdravstvenih storitev kar pogosto. Največkrat, so navedli anketiranci, se to zgodi zaradi predolgih čakalnih dob.

Te in druge podatke je Koordinacija za zaščito javnega zdravstva predstavila včeraj v prostorih srbske pravoslavne skupnosti. Srečanje sta uvedli Maria Grazia Cogliati Dezza in Pamela Canfora, ki sta opozorili na pomanjkljivosti javnega zdravstvenega sistema in pojasnili, kako je potekalo anketiranje. Na raznih postojankah od Milj do mestnega središča pa tudi na Opčinah so prostovoljci in prostovoljke v prejšnjih mesecih vabili Tržačane, naj množično izpolnijo anketo o zdravstvu. Anketiranje se je zaključilo 31. maja. Odzvalo se je 2891 ljudi, naposled pa so pri Koordinaciji za zaščito javnega zdravstva prejeli tudi nekaj nepopolnih anket, tako da je končno število upoštevanih anket pri obdelavi podatkov bilo 2780.

Podatke so z Mauriziem Pessatom obdelali strokovnjaki za statistiko, ki delujejo tudi v skupini podatkovnih analitikov gibanja Zdaj Trst, predstavil pa jih je Gianluca Festini.

V zadnjih šestih mesecih so se anketirani obrnili na javne zdravstvene storitve podjetja Asugi povprečno 5-krat, na privatne storitve pa slabih 3-krat. »In to v večini primerov ne po lastni izbiri,« je poudaril Festini. Zakaj pa se to zgodi? Podatki so zgovorni, v prvi vrsti so krive predolge čakalne dobe. Kar 77 odstotkov od 2162 vprašancev, ki so odgovorili na to vprašanje, je namreč izjavilo, da so bili zaradi tega primorani izbrati zasebno zdravstvo.

Anketiranci so tudi ocenili posamezne javne zdravstvene storitve. Najbolj so bili ostri na račun oskrbe na domu. 62 odstotkov od 1270 anketiranih to storitev ocenjuje kot pomanjkljivo, če ne že povsem nezadostno. Na okrog 2000 anketiranih jih je 51 odstotkov podobno ocenilo krajevne storitve javnega zdravstvenega sistema in sprejem na urgenci. Nazadnje je manjši delež vprašanih navedel, da se je zaradi zdravstvenih stroškov znašel v ekonomskih težavah (34-odstotni delež).

Več v današnjem (četrtkovem) Primorskem dnevniku.