V začetku je bila beseda pisatelja Alojza Rebule

Stoletnica rojstva Alojza Rebule je navdihnila tudi ustvarjalce programa Ars teatralis, ki so mu skupaj s tržaškimi kolegi posvetili poseben ponedeljkov večer. Tržačani so imeli priložnost, da v Mali dvorani Kulturnega doma v živo spremljajo branje odlomkov iz Rebulovih del ter prisluhnejo glasbeni spremljavi, ki je obogatila večer. Ostali pa so lahko večer poslušali na valovih tretjega programa Radia Slovenije Ars in Radia Trst A.

Pri večeru so sodelovali Slovensko stalno gledališče Trst, Slovensko narodno gledališče Nova Gorica, Radijski oder, SSO in DSI, program pa so uvrstili v okvir niza dogodkov V Rebulovem vetru Slovenske prosvete.

Glas Rebulovim zapisom so zelo prepričljivo posodili Danijel Malalan, Jure Kopušar, Marijan Kravos in Andrej Pisani, napovedovalka pa je bila Tamara Stanese. Njihove besede so se prepletale z glasbenimi vložki kitarista Janoša Jurinčiča in violončelistke Andrejke Možina.

Čeprav je iz širokega Rebulovega opusa težko izbrati odlomke, ki bi v le uri programa nazorno prikazali njegovo delo, slog in osebnost, je scenaristu Mateju Venierju to odlično uspelo. Rebulovo pripoved so začeli z odlomkom iz novele Vrnitev, ki sodi v zbirko Vinograd rimske cesarice, v kateri se glavni junak, ko se leta 1943 po propadu Mussolinijeve Italije vrača v domačo vas, spominja svojega odhoda v goriško semenišče. Sledil je odlomek iz dnevnika Gorje zelenemu drevesu, v katerem je pisatelj podal impresijo zasavske vasi.

Največ časa so nastopajoči posvetili romanu V Sibilinem vetru, ki predstavlja »vrhunec Rebulovega literarnega ustvarjanja«. Rebula je bil po Venierjevem mnenju tudi mojster dnevniškega zapisa. Za to zvrst je scenarist izbral odlomek iz leta 1975, ko »je prišlo do ene najbolj podlih afer vseh časov v slovenski kulturi«. V njem Rebula opisuje, kako je želel čez mejo v Jugoslavijo in so ga zaradi objave intervjuja z Edvardom Kocbekom o pobojih domobrancev tri ure zasliševali.

Bil je tudi duhovit

Rebulova duhovitost je prišla na ponedeljkovem večeru do izraza predvsem pri odlomku iz farse Hribi, pokrijte nas iz leta 1983, v kateri pisatelj duhovito oponaša samoupravni socializem, ko komornik in načelnik tajne policije spregovorita državljanom in jim predstavita nove besede, ki jih bodo morali odslej uporabljati. To so na primer cenovni zasuk namesto podražitve, valutni razcvet namesto inflacije ali pa mlinski prah namesto moke. Njegov odnos z naravo so poslušalci lahko spoznali v odlomku Snegovi Edena. Krog odlomkov iz njegovih del pa se je sklenil z razmišljanji iz dela Smer nova zemlja iz leta 1972, v katerem obravnava »poslednje reči«. Tržaški avtor namreč ni nikoli skrival svojega krščanskega prepričanja, ki si ga je izoblikoval po mnogih duševnih bojih.

Radijsko oddajo je režiral Alen Jelen, glasbena urednica je bila Darja Hlavka Godina, redaktor Žiga Bratoš, mojster zvoka Matjaž Miklič, oblikovalec zvoka pa Jože Lap.

Ko so mikrofoni ugasnili in je bilo prenosa v živo konec, je zbrane v dvorani (med katerimi so bili tudi člani Rebulove družine) pozdravil direktor SSG Danijel Malalan. Predsednik Slovenske prosvete Tomaž Simčič pa je izrazil zadovoljstvo, da so prireditev uvrstili v niz V Rebulovem vetru, saj je šlo za »skupni poklon našemu velikanu iz Ljubljane, Gorice in Trsta«.