V statutu konservatorija zakoličili slovenski jezik in glasbo

Leta 1903 ustanovljeni tržaški konservatorij Giuseppe Tartini je dobrih 120 let kasneje v svoj statut vključil tudi Slovence, slovenščino in njihovo glasbo. V tretjem členu odslej piše, da sodi med njegove institucionalne dejavnosti tudi raziskovanje in poučevanje glasbene kulture slovenske skupnosti in ostalih skupnosti, ki so zgodovinsko prisotne na Tržaškem. V petem pa, da priznava pravice Slovencev in pripadnikov ostalih zgodovinsko prisotnih skupnosti tudi z ustanovitvijo njim namenjenega urada. Upravni odbor konservatorija je že sprejel sklep, ki ustanavlja urad za slovenske študente ter začel postopek za zaposlovanje osebja. Ustanovil pa je tudi študijski center za promocijo slovenske glasbene kulture.

ŠIRILI BODO VEDENJE O SLOVENSKI GLASBI

To je zgodba o enotnosti in vključevanju, tu damo glas vsem glasovom, ker nas povezuje isti glas – glasba, je direktor Sandro Torlontano dejal med včerajšnjim posvetom na konservatoriju Tartini, med katerim so predstavili te in druge statutarne novosti in nov Tartinijev poslovnik (o njih je podrobneje spregovoril profesor administrativnega prava Andrea Crismani). Spomnil je na že ustaljeno sodelovanje z Akademijo za glasbo iz Ljubljane, na čezmejne evropske projekte (na primer Discover Tartini) in predstavil načrtovano dejavnost novoustanovljenega študijskega centra. Pri posameznih predmetih bodo študentje imeli po novem na voljo didaktične sklope, posvečene slovenskim skladateljem, slovenski zborovski in ljudski glasbi. V sodelovanju z ljubljansko akademijo načrtujejo masterclasse in dodatna izpopolnjevanja, pridobljeno znanje pa naj bi predstavili javnosti na štirih študijskih dneh, posvečenih slovenski glasbeni kulturi. Delovanje novega središča snuje direktor Torlontano s profesorjema Pierluigijem Maestrijem in Corradom Rojacom.

Predsednik Lorenzo Capaldo je ocenil, da vključitev slovenske glasbene kulture v statut ni le simbolična. Zanjo so se odločili, ker je bil statut, v katerem ni bila izpostavljena večkulturna duša Trsta, »standarden in brezdušen«. Pa tudi zato, da bi vsaj delno recipirali »duh« zakona 38/2001 in njegovih določil o slovenskem glasbenem šolstvu: zavedamo se, da je ne ustanovitev slovenske sekcije konservatorija boleča, je dejal predsednik, a ta ni v naši pristojnosti. Spomnil je tudi, da so mu po avdiciji paritetnega odbora, posvečeni glasbenemu šolstvu, slovenski sogovorniki položili na srce, da bi konservatorij vsaj priznal dostojanstvo slovenski glasbi. »Tudi zato je naš upravni odbor soglasno odredil ustanovitev študijskega centra.«