Politika je v bistvu od vedno del nje, pravi, saj predstavja ta v njenih očeh prizadevanje za ljudi in skupno dobro. Alessandra Richetti, županska kandidatka Gibanja petih zvezd, je prvo politično funkcijo v strogem pomenu besede prevzela leta 2016, ko je postala predsednica rajonskega sveta za Sv. Ivan, Katinaro, Kjadin in Rocol. Za politično delovanje pa pojmuje tudi dolgo obdobje, ki ga je preživela kot prostovoljka in vzgojiteljica otrok ter mladih, prirejanje kampov za šolsko mladino in podobnih prireditev. Sodelovala je med drugim s Skupnostjo San Martino al Campo v boju proti zgodnjemu opuščanju šolanja.
Predvolilne ankete vam niso bile posebno naklonjene. Vaš predhodnik, prejšnji kandidat za župana G5Z Paolo Menis, je leta 2016 domov odnesel nekaj več kot 19 odstotkov glasov in pristal na tretjem mestu, vi pa naj bi bili kar daleč od tega. Se negativen trend gibanja na državni pozna tudi na krajevni ravni?
Žal da, čeprav so občinske volitve nekaj povsem različnega v primerjavi z državno politiko. Na krajevni ravni bi bilo treba ocenjevati zlasti kandidate in konkretna dejanja v točno določenem kontekstu. Splošna jeza in razočaranje do gibanja pa močno vplivata. Kar je bilo resnično storjeno, ni prodrlo do ljudi. Dober primer so denimo »koronaklopi« na kolesih nekdanje ministrice za šolstvo Lucie Azzolina. Naprtili so ji vso krivdo, čeprav so se zanje opredelili ravnatelji. Njene odločitve, ki so bile proti toku glede na prejšnji ministrici Gelmini in Moratti, niso prišle v ospredje.
Sama predstavljam novost v primerjavi z dosedanjim županom. Kot predsednica rajonskega sveta sem rešila težave, ki jih dosedanja občinska uprava ni. Na našem območju sem denimo odpravila podgane, ki drugod še razsajajo.