V opuščenih skladiščih so si uredili dom

Če bo avenija skozi Staro pristanišče monumentalna, pa so bistveno manj monumentalni življenjski pogoji v tamkajšnjih opuščenih skladiščih, v katere se je po zaprtju Silosa ob železniški postaji zgrnilo več deset beguncev. Prostora v sprejemnih centrih ni, alternativa življenju v opuščeni razpadajoči stavbi so gredice na trgu pred železniško postajo.

»Živimo razdeljeni po etnijah,« nam je v sredo dopoldne razložil mlajši moški, Afganistanec po rodu in naš vodič za nekaj ur med ogromnimi opuščenimi stavbami. »Tu v glavnem živijo migranti arabskega porekla, največ je Maročanov,« je pokazal na skladišča, ki jih je imela nekoč v koncesiji družina Maneschi. »Ne hodite tja notri, nevarno je, veliko je sumljivih ljudi,« nas je posvaril in že je s prstom pokazal proti svojemu domu, na drugem koncu monumentalne avenije. Prebivalci opuščenih stavb okoli nas, mnogi med njimi tu čakajo na priznanje statusa begunca, so se pred žgočim soncem skrivali v senci velikih opečnatih stavb, eni so spali na preprogah, ki so si jih razgrnili na tleh, drugi so hlad iskali v senci pod oboki skladišč.

Zrak v stavbi, v kateri biva sogovornik, je bil zatohel, smrad po seču neznosen. V prostorih, ki so nekoč služili kot stranišča, a so danes neuporabni, stanovalci namreč še kar opravljajo potrebe, svoje naredijo tudi vlaga in visoke temperature. Če so si eni ležišča uredili kar na trdih tleh, na katera so razgrnili preproge, odeje in zlato-srebrne termične folije, ki jih pred železniško postajo delijo humanitarci, so si drugi v prašnih dvoranah postavili šotor. Veliko pa je takih, ki noči preživljajo kar na balkonih, tako je z našim vodičem, ki nas je pospremil v tretje nadstropje in pokazal pot na zunanjo balustrado. Umazana odeja, za katero bi si človek mislil, da jo je kdo tam zapustil, je njegov dom. Pogled z ležišča je segal od Gradu svetega Justa na eni strani, pa do Svetilnika zmage na drugi. Ko se je sogovornik naslanjal na ograjo, smo ga opozorili, da morda to ni najbolj pametno početje, nedaleč stran je v železni pregradi na višini kakih desetih metrov zijala velika luknja.

Celotno reportažo lahko preberete v današnjem (nedeljskem) Primorskem dnevniku